Jedro

Predlog ne vsebuje sestavin, ki jih določa četrti odstavek 367.b člena ZPP, saj v njem ni oblikovano pravno vprašanje, o katerem naj bi Vrhovno sodišče odločilo, niti ni obrazložena njegova pomembnost. Tudi sodba sodišča druge stopnje, s katero naj bi bilo odločeno diametralno nasprotno, ni niti navedena niti predložena. Zato je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP predlog zavrglo.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo razlike v plači za obdobje od 1. 7. 2007 do 31. 12. 2007 v znesku 8.047,52 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. V celoti je sledilo odločitvi v zadevi I Pd 748/2008, ki se je vodila po vzorčnem postopku in ki se je pravnomočno končala s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 884/2009 z dne 13. 12. 2012, s katero je bil tožbeni zahtevek zavrnjen. V revizijskem postopku je bila revizija zavrnjena in odločitev sodišča druge stopnje potrjena (VIII Ips 77/2013 z dne 14. 5. 2013). V vzorčnem postopku sta imeli stranki tega spora možnost sodelovati, poleg tega pa po ugotovitvah sodišča prve stopnje zadeva nima posebnosti, zaradi katerih odločitve v vzorčnem postopku ne bi bilo mogoče upoštevati.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Poudarilo je, da je bilo na vsa pravna vprašanja, izpostavljena v pritožbi, že odgovorjeno v vzorčnem postopku.

3. Tožnica v pravočasnem predlogu za dopustitev revizije navaja, da je pritožbeno sodišče v zadevi, ki se je vodila pred Delovnim sodiščem v Mariboru pod opr. št. Pd 891/2008 in v kateri je bilo zahtevku ugodeno, odločilo drugače in potrdilo odločitev o ugoditvi zahtevku. To pomeni, da je v dveh istovrstnih zadevah zavzelo diametralno drugačno stališče, kot v vzorčni zadevi I Pd 748/2008. Odločilo je celo v nasprotju z lastno zahtevo za oceno ustavnosti 65. člena Zakona o sodniški službi, 2. člena Zakona o začasni določitvi osnove za določanje plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja in 24. člena Zakona o poslancih. V nadaljevanju predstavlja razloge, zaradi katerih meni, da je materialno pravo zmotno uporabljeno.

4. Predlog ni popoln.

5. Sodišče po prvem odstavku 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) dopusti revizijo, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. V predlogu za dopustitev revizije mora stranka natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno; na enak način mora izkazati obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse (četrti odstavek 367.b člena ZPP). Če se predlagatelj revizije sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišč druge stopnje, na katere se sklicuje, pa mora predložiti (peti odstavek 367.b člena ZPP).

6. Predlog ne vsebuje sestavin, ki jih določa četrti odstavek 367.b člena ZPP, saj v njem ni oblikovano pravno vprašanje, o katerem naj bi Vrhovno sodišče odločilo, niti ni obrazložena njegova pomembnost. Tudi sodba sodišča druge stopnje, s katero naj bi bilo odločeno diametralno nasprotno, ni niti navedena niti predložena. Zato je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP predlog zavrglo.