Jedro

Predlog, ki ne vsebuje konkretne in natančna opredelitve pravnega vprašanja, glede katerega stranka pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, niti takšnega vprašanja Vrhovno sodišče ne more hitro in nedvoumno samo izluščiti iz besedila, ni popoln.

Stranka ne more sama dopolniti predloga za dopustitev revizije, če ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit.

Izrek

Predlog za dopustitev revizije in njegova dopolnitev se zavržeta.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnikov solastniški delež na skupnem premoženju, ki obsega družinsko hišo s pripadajočim zemljiščem s parc. št. 94/2, k. o. ..., znaša 37/100, v presežku pa je njegov tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je tudi o stroških postopka.

2. Sodišče druge stopnje je toženkini pritožbi delno ugodilo in spremenilo stroškovno odločitev, v preostalem delu pa je toženkino pritožbo ter v celoti tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije preko odvetnikov. V njem ne postavlja konkretnega pravnega vprašanja. Sodiščema nižjih stopenj pa očita tako procesne napake kot zmotno uporabo materialnega prava. Zahteva povračilo stroškov. Tožnik sam vlaga tudi dopolnitev predloga.

4. Predlog, vložen preko odvetnikov, ni popoln, njegova dopolnitev, vložena s strani tožnika samega, pa ni dovoljena.

5. V predlogu za dopustitev revizije mora stranka natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse (četrti odstavek 367.b člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

6. Zakonske zahteve so stroge. Predlog, ki ne vsebuje konkretne in natančne opredelitve pravnega vprašanja, glede katerega stranka pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, niti takšnega vprašanja Vrhovno sodišče ne more hitro in nedvoumno samo izluščiti iz besedila, ni popoln.(1) Zato ga na podlagi šestega odstavka 367. b člena ZPP zavrže. 7. Vrhovno sodišče ocenjuje, da konkretnega pravnega vprašanja iz predloga, v katerem tožnik preko odvetnikov sodiščema nižjih stopenj očita tako procesne kršitve kot zmotno uporabo materialnega prava, ne more samo nedvoumno izluščiti, zato ga je zavrglo (šesti odstavek 367. b člena ZPP).

8. Predlog za dopustitev revizije (tudi njegova dopolnitev), ki ga poda stranka sama, če v njem ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit, pa ni dovoljen. Zahteve zakona so glede izrednih pravnih sredstev tudi v tem oziru strožje. Po tretjem in četrtem odstavku 86. člena ZPP lahko namreč stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja procesna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit, sicer sodišče njeno izredno pravno sredstvo oziroma njegovo dopolnitev zavrže (prvi odstavek 91. člena ZPP).

9. Ker tožnik ni izkazal, da bi imel opravljen pravniški državni izpit, je Vrhovno sodišče tudi njegovo dopolnitev predloga zavrglo (367. č člen ZPP).

10. Odločitev, da tožnik sam krije svoje stroške postopka, temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP in na prvem odstavku 154. člena ZPP ter je zajeta z izrekom te odločbe.

(1) Primerjaj odločbo Vrhovnega sodišča II DoR 9/2016.