Jedro

Kadar je z odločbo prekršen materialni zakon, je njena razveljavitev po nadzorstveni pravici mogoča samo po uradni dolžnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS zavrnilo tožničino tožbo proti sklepu tožene stranke z dne 10.12.2003. Z njim je bila njena zahteva za razveljavitev odločbe Upravne enote Š/J z dne 18.3.2003, po nadzorstveni pravici, zavržena. Z omenjeno odločbo je bil tožničin zahtevek za denacionalizacijo nepremičnin, pripisanih v vl. št. 66 k.o. Š/J, ki so bile podržavljene M. in E.W., iz razlogov 2. odstavka 10. člena ZDen zavržena. Odločitev tožene stranke o zavrženju tožničine zahteve za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici temelji na stališču, da po 275. členu ZUP veljavnem v času odločanja tožene stranke, stranka ni bila aktivno legitimirana vložiti zahtevo za razveljavitev upravne odločbe po nadzorstveni pravici iz razloga očitne kršitve materialnega zakona, kot tudi na njeni presoji, da za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici po uradni dolžnosti, niso izpolnjeni zakonski pogoji. Šele z odločbo Ustavnega sodišča RS, št. Up 547/02-22 z dne 8.10.2003, naj bi bilo nedvoumno, da ne gre za avstrijsko premoženje, če je bilo premoženje zaplenjeno osebi, ki je ob zaplembi imela jugoslovansko državljanstvo, avstrijsko državljanstvo pa je pridobila pozneje.

Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi pritrjuje odločitvi in razlogom tožene stranke. Tožničina zahteva za razveljavitev upravne odločbe po nadzorstveni pravici je bila pravilno zavržena, saj stranka za vložitev takšne zahteve ne more biti aktivno legitimirana; zaradi neizpolnjevanja omenjene procesne predpostavke pa ni odločalo oziroma presojalo tožbenih navedb, ki se nanašajo na vsebinsko presojo zatrjevane očitne kršitve materialnega predpisa.

Tožnica v pritožbi, ki jo vlaga zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu ter zmotne uporabe materialnega prava, navaja, da naj bi sodišče spregledalo, da je tožena stranka tudi po uradni dolžnosti preizkušala, ali so izpolnjeni pogoji za razveljavitev omenjene upravne odločbe po nadzorstveni pravici zaradi očitne kršitve materialnega prava, saj je izrecno navedla razloge, zakaj meni, da za takšno kršitev ne gre. Izpodbijana sodba pa o tem odločilnem dejstvu sploh nima razlogov, zato je ni mogoče preizkusiti. Navaja še, da predstavlja avstrijska državna pogodba pravni vir, zato stališče tožene stranke v izpodbijanem sklepu, da spremenjeni način njenega tolmačenja ne more biti razlog za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici, ni pravilno. Predlaga, da se zaradi zatrjevane bistvene kršitve njeni pritožbi ugodi, izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovni postopek.

Tožena stranka ter Državni pravobranilec RS kot zastopnik javnega interesa na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Predmet presoje v tem upravnem sporu ni izkazanost zakonskega pogoja za razveljavitev odločbe Upravne enote Š/J z dne 18.3.2003, po nadzorstveni pravici iz razloga 2. odstavka 274. člena ZUP (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00 in 52/02) ampak presoja pravilnosti in zakonitosti sklepa tožene stranke z dne 10.12.2003, s katerim je bila zaradi pomanjkanja aktivne legitimiranosti zavržena tožničina zahteva za razveljavitev omenjene upravne odločbe po nadzorstveni pravici. Glede na vsebino določb 274. in 275. člena ZUP je tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilno stališče sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi (ter pred tem tožene stranke v izpodbijanem sklepu), da je mogoča razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici, če je bil z njo očitno prekršen materialni zakon, samo po uradni dolžnosti in ne na zahtevo stranke. Že zato je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožničino tožbo na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS zavrnilo, zakonita ter pravilno utemeljena.

Ni sporno, da je tožena stranka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedla tudi, da je po uradni dolžnosti preizkusila, ali so v zadevi, končani z omenjeno odločbo Upravne enote Š/J, podani razlogi za njeno razveljavitev po nadzorstveni pravici po uradni dolžnosti iz razloga 2. odstavka 275. člena ZUP, torej če je bil z omenjeno odločbo očitno prekršen materialni zakon. Ker izkazanost omenjenega razveljavitvenega razloga ni predmet presoje v tem upravnem sporu in se tožena stranka niti ni bila dolžna spuščati v vsebinsko utemeljenost podane zahteve, sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni kršilo določb postopka v upravnem sporu, če se ni opredelilo do tožničinih pritožbenih ugovorov, kolikor se nanašajo na omenjeni razveljavitveni razlog (očitno kršitev materialnega zakona).

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.