Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica s tožbenim zahtevkom uveljavlja ničnost notarske oporoke IO ... z dne 4. 11. 2015 ter predhodnih lastnoročnih oporok z dne 14. 1. 1993, 27. 4. 1998, 6. 8. 1998 in dopolnila k oporoki z dne 18. 8. 2000. 2. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti notarske oporoke zavrnilo (točka I. izreka), zahtevek za ugotovitev ničnosti predhodnih lastnoročnih oporok pa je, glede na določilo 101/1 člena ZD, zavrglo (točka II. izreka), saj je v notarski oporoki „zaobseženo“ vse premoženje.

3. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožničino pritožbo in potrdilo sodno odločbo sodišča prve stopnje.

4. Zoper sodno odločbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica predlog za dopustitev revizije. V njem predlaga, da se revizija dopusti glede vprašanj: - Ali zapustnik z oporoko lahko veljavno razpolaga s svojim nedoločenim deležem na še nerazdeljenem skupnem premoženju? Ali se z oporoko lahko veljavno razpolaga s svojim deležem na še nerazdeljeni dediščini pred delitvijo brez soglasja dediča? - Ali so v okoliščinah obravnavanega primera, v katerem tožnica uveljavlja ničnost oporoke njenega brata, ker je pred delitvijo dediščine brez njenega soglasja z oporoko razpolagal s svojim deležem na še nerazdeljeni dediščini, materialnopravno pravilna stališča drugostopenjskega sodišča, da je edina zakonita dedinja po denacionalizacijskih upravičencih, ki je v času zapuščinskega postopka glede dela denacionaliziranega premoženja podala izjavo, »da se odpoveduje dedovanju in da prepušča dedni delež svojima (edinima) otrokoma, vsakemu do 1/2« postala lastnica vrnjenega premoženja že na dan pravnomočnosti denacionalizacijskih odločb in da se je ta izjava štela za izjavo o odstopu dednega deleža (celotne zapuščine) njenima otrokoma (tožnici in bratu) vsakemu do polovice ter da je bila s tem že izvršena delitev celotne dediščine in da sta otroka že na podlagi te dedne izjave postala solastnika vsega denacionaliziranega premoženja? - Ali je sodišče druge stopnje s stališčem, razvidnim iz drugega vprašanja kršilo pravico tožeče stranke iz 22. člena Ustave RS, ker je obrazložitev v tem delu nerazumna, arbitrarna in samovoljna? - Ali je sodišče druge stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ko je v nasprotju z izrekom in obrazložitvijo dodatnih sklepov o dedovanju štelo v času zapuščinskega postopka glede dela denacionaliziranega premoženja dano izjavo edine zakonite dedinje po denacionalizacijskih upravičencih, »da se odpoveduje dedovanju in da prepušča dedni delež svojima (edinima) otrokoma, vsakemu do 1/2«, kot izjavo o odstopu dednega deleža (celotne zapuščine) njenima otrokoma, vsakemu do polovice ter da je bila s tem med otrokoma že izvršena delitev celotne dediščine in sta otroka postala solastnika vsega denacionaliziranega premoženja? - Ali je materialnopravno pravilno stališče nižjih sodišč, da tožnica ne more uveljavljati ničnosti oporoke glede nepremičnin iz razloga, ker je oporočitelj še pred sestavo oporoke in pred smrtjo že razpolagal z vsemi svojimi nepremičninami s pogodbo o dosmrtnem preživljanju v korist upravičenke iz kasnejše oporoke? - Ali je v okoliščinah obravnavanega primera pravilno stališče sodišča prve in druge stopnje, da tožnica ne more uveljavljati ničnosti oporoke glede odškodnine v obveznicah z obrestmi, ki je bila predmet dodatnih sklepov o dedovanju, izdanih po oporočiteljevi smrti, in od katerih je v trenutku oporočiteljeve smrti obstajalo le še 121 obveznic, vse ostale pa so bile preoblikovane v denarna sredstva še pred smrtjo oporočitelja in se nahajajo na bančnih računih, katerih imetnik je oporočitelj, ali pa jih je vložil v nepremičnine? - Ali je v okoliščinah obravnavanega primera pravilno stališče sodišča prve in druge stopnje, da tožnica ne more uveljavljati ničnost oporoke glede premičnin, ki predstavljajo tožničino in oporočiteljevo nerazdeljeno dediščino po njuni materi skupno lastnino tožnice in oporočitelja? - Ali je v obravnavanem primeru zapustnik lahko veljavno razpolagal z oporoko s pravicami iz vrednostnih papirjev, glede katerih je bil šele po njegovi smrti z dodatnima sklepoma o dedovanju razglašen za dediča v deležu ene polovice ter na podlagi tega sklepa ni bil vpisan kot imetnik v centralni register vrednostnih papirjev?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). V konkretni zadevi glede na odločitev nižjih sodišč zastavljena vprašanja tem merilom ne ustrezajo. Pogoji za dopustitev revizije tako niso izpolnjeni, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).