Jedro

Poleg potrebnih lastnosti in sposobnosti skrbnika, ki jih zakon opredeljuje v 240. in v 241. členu, DZ določa, da sodišče pri imenovanju skrbnika upošteva predvsem želje varovanca, če jih je ta izrazil in če je sposoben razumeti njihov pomen in posledice, in če je to v korist varovanca. Določba je izraz dostojanstva osebe in njene pravice do samostojnega odločanja o sebi. Obe sta kot človekovi pravici zagotovljeni z Ustavo. Dopustnost posegov vanju je zato omejena na najmanjši potreben obseg. Nespoštovanje varovančeve želje je sprejemljivo le v primeru, ko je ugotovljeno, da ni sposoben razumeti njenega pomena in posledic, ali če ni v njegovo korist. Navedeno tudi pomeni, da se je sodišče dolžno z osebo pogovoriti o osebah, ki pridejo v poštev pri izbiri skrbnika in njeno mnenje ovrednotiti ob upoštevanju danih možnosti in dobrobiti osebe.

Ker odločitev o postavitvi skrbnika intenzivno posega v pravico posameznika, da samostojno odloča o svojih zadevah, mora biti obseg skrbnikovih nalog omejen na najmanjši potreben obseg. Še posebej v primeru, ko oseba nasprotuje postavitvi skrbnika, je sodišče dolžno oblikovati naloge tako, da bo iz izreka razvidno, v čem ostaja samostojna in do kod segajo skrbnikove naloge na posameznih področjih.

Odvzem volilne pravice bodisi na aktivni bodisi na pasivni strani morejo utemeljevati le okoliščine, iz katerih izhaja, da oseba ni sposobna razumeti pomena, namena in učinkov volitev.

Sodišče bi moralo najkasneje tedaj, ko je ugotovilo, da pritožnik nasprotuje skrbništvu in da je možno, da njegovo nasprotovanje ne bo privedlo do ustavitve postopka, pritožniku predstaviti možnosti za zagotovitev (pravne) pomoči v postopku. Dolžno mu je bilo bodisi dati možnost, da si izbere odvetnika, in ga poučiti o možnostih za pridobitev brezplačne pravne pomoči, bodisi postaviti začasnega skrbnika z nalogo pomagati pritožniku pri uveljavitvi njegovih pogledov v postopku. Šele če bi pritožnik obe možnosti zavrnil in bi sodišče ocenilo, da gre za pristno nasprotovanje in da zmore sam dovolj dobro predstaviti svoje želje in poglede v postopku, bi bil mogoč sklep, da je bila pritožniku zagotovljena pravica do izjave.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, (1) da se udeleženec postavi pod skrbništvo, (2) da se za skrbnika postavi Center za socialno delo X, Enota Y, (3) da so dolžnosti skrbnika: - zastopanje osebe in urejanje zadev v zvezi z njegovim zdravjem in zdravljenjem, vključno z dajanjem soglasja k morebitnemu zdravljenju in skrb za redne obiske specialistov in redno jemanje predpisane terapije, - urejanje namestitve osebe, podpisovanje pogodb o namestitvi ter urejanje plačevanja in vlaganja vlog za oprostitev plačila, - upravljanje s finančnimi sredstvi osebe v njegovem imenu in za njegov račun do višine plačevanja namestitve in stroškov, povezanih z namestitvijo ter za zagotavljanje redne prehrane, - zagotavljanje redne prehrane osebe, - urejanje pridobivanja socialnih in zdravstvenih pravic, ki mu gredo ter - skrb za osebnost osebe, vključno s prizadevanjem za blaženje posledic njene bolezni in da čim dlje in v čim večji meri ohrani svojo samostojnost. Odvzelo mu je pravico biti voljen.

2. Udeleženec v pritožbi zoper navedeni sklep v bistvenem navaja, da se počuti osramočeno užaljen, ker mu jemlje pravico biti izvoljen, kakor da je kaznjenec, in ga iz bolnika z diagnozo popuščanja srca spremeni v preiskovanca. Jemlje se mu sposobnost urejanja pravnih in upravnih poslov, ob tem pa je podpisal več založniških pogodb. Postopek mu je bil vsiljen in je bil pristransko neupravičen. Če bi potreboval skrbništvo, bi si ga uredil. Odvzeta mu je zmožnost razsojanja. Osebam v CSD Y ne zaupa, da bi upoštevale njegove življenjske in druge koristi in da bi še naprej kljub starosti in bolezni uresničeval državljanske, družbene in očetovske obveznosti. Sodišče je postavilo izvedenko, ne da bi ga prej seznanilo s postopkom in mu dalo možnost, da ovrže sumničenja CSD; izvedenka mu ni povedala, kdo jo pošilja, niti ga ni vprašala, kako se počuti. Tudi izvedenec dr. A. je ugotovil, da postavitev skrbnika ni smiselna in ni potrebna. V zaupanju v zakonitost sojenja je nasprotoval, da si privošči odvetnika. Ni mu bilo mogoče očitati, da ni plačeval stroškov stanovanja. Odpoved najemne pogodbe je krivično nevzdržna; ni pisnega dokazila patronažne službe, ki bi potrjeval skrajno umazano in smrdljivo stanovanje. Postavitev skrbnika izmed delavcev CSD pomeni grožnjo, da bo lahko tak zastopnik upravljal z njegovo osebo, čeprav ga ne pozna, ne pozna njegovega življenja in njegovih talentov. Sklep ga spreminja v varovanca, v odvisno in za samostojno življenje in delo nesposobno osebo. Želi, da ostane njegov odnos z osebno zdravnico nespremenjen, pristen, spoštljiv in medčloveško odlično sprejet. Želi, da z njegovim premoženjem ne upravlja nihče drug kot sam. Odločitev, da ne sme biti homo politicus, ga še posebej prizadeva. Z odvzemom poslovne sposobnosti mu želi sodišče onemogočiti ustanovitev zavoda. Po odpravi državne starostne pokojnine prejema denarno socialno pomoč in varstveni dodatek ter zdravstveno zavarovanje, ureja pa si prejem pokojnine. Nasprotuje, da se mu za skrbnika postavi CSD Y, ki ga je ovadil psihiatrinji kot opravilno nesposobno osebo. Nasprotuje nalogam skrbnika: da se ga šteje kot osebno in poslovno nesposobnega, da ga CSD Y pri čemerkoli zastopa, da upravlja z njegovimi finančnimi sredstvi in mu prepreči pridobiti pokojnino ter podpisuje založniške pogodbe, odvzame denarno socialno pomoč, varstveni dodatek in osnovno zdravstveno zavarovanje, da ga sprevrže v varovanca, ki si ne zna sam zagotoviti hrane, da ga CSD že vnaprej obravnava kot občinskega brezdomca, da bi mu ta skrbnik, ki mu ne zaupa, urejal socialne ali zdravstvene pravice ter mu zagotavljal človekove pravice in osebno dostojanstvo, da se ga razdružini in prisilno loči od sina.

3. Skrbnik ni odgovoril na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Postopek se je začel na pobudo centra za socialno delo, v kateri je bilo opozorjeno na nemoč gospoda B. pri urejanju svojega zdravstvenega in socialnega stanja. Po pridobitvi izvedenskega mnenja psihiatrične stroke, zaslišanju pritožnika, njegovega sina, osebne zdravnice in strokovne delavke centra za socialno delo je sodišče odločilo, da se pritožnik postavi pod skrbništvo, da se za skrbnika določi Center za socialno delo X, Enota Y, in določilo njegove naloge, ki se nanašajo na urejanje zdravstvene oskrbe, pogojev bivanja in uveljavljanje socialnih pravic. Odvzelo mu je pasivno volilno pravico. Pritožnik nasprotuje tako postavitvi pod skrbništvo kot tudi izbranemu skrbniku in njegovim nalogam. Ne strinja se niti z odvzemom volilne pravice.

6. Ugotovitev, da pritožnik ne more samostojno opravljati poslov, vezanih na bivanje in zdravljenje, temelji na ugotovitvah, - da je pri njem podana kombinacija specifične osebnostne motnje narcističnega kroga in razpoloženjske depresivne motnje ter začetnega kognitivnega upada, - da se zdravi zaradi hudega popuščanja srca in arterijske hipertenzije, katerega zdravljenje je dlje časa opuščal (ni se udeležil svetovanih pregledov, niti ni redno jemal predpisane terapije), - da je za ureditev zdravstvenega zavarovanja poskrbela osebna zdravnica v sodelovanju s CSD, - da skupaj z odraslim sinom, odvisnim od drog, živi v bivalni enoti, ki mu jo v najem daje občinski stanovanjski sklad, - da je najemodajalec zaradi nevzdržnih higienskih razmer v stanovanju zahteval odpoved najemne pogodbe; da je bila izdana pravnomočna zamudna sodba in pritožniku grozi prisilna izselitev, - da pritožnik ne prepozna resnosti svojega zdravstvenega stanja in si zatiska oči pred resnostjo svojega bivanjskega položaja, - da odklanja namestitev v zavod in institucionalno oskrbo; želi še naprej živeti s sinom in skrbeti za njiju.

7. Osebo, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sama brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi, sodišče postavi pod skrbništvo (prvi odstavek 262. člena Družinskega zakonika – v nadaljevanju DZ). Skrbnik ji pomaga pri urejanju zadev, ki jih ne zmore opraviti sama, in skrbi za zavarovanje njenih premoženjskih in drugih pravic ter koristi (drugi in tretji odstavek 239. člena DZ).

8. S postavitvijo skrbnika se osebi ne odvzema pravica, da ureja svoje zadeve. Pri sklepanju poslov in vstopanju v pravna razmerja na področjih, ki ne sodijo med skrbnikove naloge, se položaj osebe s postavitvijo skrbnika ne spremeni.1 Tudi na področjih, ki sodijo med skrbnikove naloge, oseba ostaja v največjem možnem obsegu samostojna. Skrbnikova naloga je prvenstveno v tem, da ji nudi pomoč in podporo pri tistih zadevah, za katere ne zmore poskrbeti povsem sama. Pritožnikova skrb, da ne bo mogel več samostojno opravljati svojih poslov na področju založništva, zato ni utemeljena. Prav tako ne drži, da bi mu skrbnik lahko preprečil pridobitev pokojnine. V sklepu namreč ni določeno, da ne more nastopati v postopkih za uveljavitev pravic iz pokojninskega zavarovanja. Tudi z osebno zdravnico bo lahko ohranil enak odnos kot doslej. Šele v primeru, če in ko ne bo zmogel, mu bo pri odločanju o zdravstveni oskrbi pomagal skrbnik.

9. Za pravilnost odločitve ni pomembno, kako je medicinsko opredeljen vzrok, zaradi katerega pritožnik ne zmore povsem sam poskrbeti za navedene zadeve. Bistveno je, da tega ne zmore zaradi deloma okrnjene zmožnosti za sprejemanje odločitev in njihovo uresničitev. Dovolj dejstev podpira tak sklep. V izpodbijanem sklepu je dovolj zanesljivo ugotovljeno, da pritožnik ne zmore povsem samostojno urejati svojih zadev, povezanih z zagotavljanjem zdravstvene oskrbe in ustreznih pogojev bivanja. Ima resne zdravstvene težave, zaradi katerih se je obrnil na osebno zdravnico, a je bilo zdravstveno zavarovanje, ki mu je omogočilo oskrbo, urejeno šele po njenem posredovanju. Kljub temu, da se – kot izhaja iz navedb v tem postopku – pritožnik ne strinja z obstojem odpovednega razloga, se ni odzval na tožbo zaradi odpovedi najemne pogodbe. Zamudna sodba je postala pravnomočna in mu grozi prisilna izselitev, iz njegovih navedb pa ne izhaja, da bi zmogel sam poskrbeti za pridobitev drugega prostora za bivanje. Izkazane so tudi težave pri uveljavljanju socialnih prejemkov, kar ob neurejeni pokojnini (kot je pritožnik navedel sam) pomeni, da je vir dohodkov, nujen za zagotovitev temeljnih eksistenčnih pogojev, negotov. Na drugi strani iz pritožnikovih navedb tako pred sodiščem prve stopnje kot v pritožbi izhaja, da si želi živeti v urejenem bivanjskem okolju in poskrbeti za svoje zdravje. Sodišče je tako utemeljeno prepoznalo, da potrebuje pomoč pri urejanju teh zadev.

10. Utemeljeni pa so pritožbeni pomisleki zoper odločitev o izbiri skrbnika. Zakon ne zapira kroga oseb, ki pridejo v poštev za skrbnika. Primarno naj bo to zakonec oziroma partner ali sorodnik (prvi odstavek 242. člena DZ), a je lahko tudi druga fizična ali pravna oseba, vključno s centrom za socialno delo (drugi odstavek 242. člena in 244. člen DZ). Poleg potrebnih lastnosti in sposobnosti skrbnika, ki jih zakon opredeljuje v 240. in v 241. členu,2 DZ določa, da sodišče pri imenovanju skrbnika upošteva predvsem želje varovanca, če jih je ta izrazil in če je sposoben razumeti njihov pomen in posledice, in če je to v korist varovanca (243. člen DZ). Določba je izraz dostojanstva osebe in njene pravice do samostojnega odločanja o sebi. Obe sta kot človekovi pravici zagotovljeni z Ustavo (34. in 35. člen).3 Dopustnost posegov vanju je zato omejena na najmanjši potreben obseg. Nespoštovanje varovančeve želje je sprejemljivo le v primeru, ko je ugotovljeno, da ni sposoben razumeti njenega pomena in posledic, ali če ni v njegovo korist. Navedeno tudi pomeni, da se je sodišče dolžno z osebo pogovoriti o osebah, ki pridejo v poštev pri izbiri skrbnika in njeno mnenje ovrednotiti ob upoštevanju danih možnosti in dobrobiti osebe.

11. Pritožnik ne nasprotuje presoji v izpodbijanem sklepu, da sin ne izpolnjuje zakonskih pogojev za imenovanje skrbnika, utemeljeno pa uveljavlja, da v sklepu niso predstavljeni razlogi za izbiro postavljene enote centra za socialno delo. Že pred sodiščem prve stopnje je izrazil nezaupanje do dela strokovnih delavcev te enote in navedel razloge za svoje doživljanje. Sodišče se o teh pomislekih v izpodbijanem sklepu ni izreklo. Podalo je razloge, zaradi katerih ni imenovalo pritožnikovega sina, nato pa sledilo predlogu pristojnega centra za socialno delo.

12. Ker ima oseba, o katere skrbništvu se odloča, pomembno besedo pri izbiri skrbnika, je bilo sodišče dolžno odgovoriti na pritožnikove pomisleke o predlogu, ki ga je podal Center za socialno delo. Četudi je sodišče izhajalo s stališča, da je vezano na predlog centra, je tako razumevanje zmotno. V postopkih, ki ne tečejo na njegov predlog, center za socialno delo poda mnenje o tem, koga naj se imenuje za skrbnika (tretji odstavek 64. člena Zakona o nepravdnem postopku – v nadaljevanju ZNP-1). Iz določbe ne izhaja, da je sodišče pri izbiri omejeno z osebami, ki jih navede center za socialno delo, in še manj, da je na njihovo mnenje vezano. Sodišče lahko od centra za socialno delo pričakuje potrebno sodelovanje pri iskanju oseb, primernih za skrbnika, a pristojnost za izbiro ostaja pri njem.

13. Delno so utemeljeni tudi pritožbeni pomisleki zoper odločitev o skrbnikovih dolžnostih. Ker odločitev o postavitvi skrbnika intenzivno posega v pravico posameznika, da samostojno odloča o svojih zadevah, mora biti obseg skrbnikovih nalog omejen na najmanjši potreben obseg. Še posebej v primeru, ko oseba nasprotuje postavitvi skrbnika, je sodišče dolžno oblikovati naloge tako, da bo iz izreka razvidno, v čem ostaja samostojna in do kod segajo skrbnikove naloge na posameznih področjih. Odločitev mora biti skrbno obrazložena. Iz razlogov mora biti razvidno, katere so potrebe osebe in v čem potrebuje skrbnikovo podporo. Izhajati je treba iz položaja konkretne osebe, zadev, ki jih je treba urediti, in podpore, ki jo potrebuje pri posameznih od njih.

14. Iz razlogov sklepa dovolj prepričljivo izhaja potreba po podpori skrbnika na zdravstvenem področju, ni pa mogoče preizkusiti, kako široko naj bo ta naloga oblikovana. Ugotovljeno je le, da gre k zdravniku šele, ko je stanje kritično, ni pa ugotovitev, ki bi podpirale stališče, da pritožnik ni zmožen dati zdravstvene privolitve, niti da nasprotuje zdravljenju, ki ga terja najboljša zdravstvena korist. V sklepu tako ni razlogov, ki bi utemeljevali nalogo skrbnika na zdravstvenem področju, kot je določena v izreku.

15. V sklepu tudi ni ugotovitev o pritožnikovih potrebah glede bivališča. Ugotovljeno je, da pritožnik ne zmore vzdrževati ustrezne čistoče v stanovanju, da mu je bila zato odpovedana najemna pogodba in da je najemodajalec izrazil namero, da ga bo prisilno izselil. Iz procesnega gradiva je še mogoče razbrati, da je center za socialno delo pritožniku ponudil ureditev namestitve v socialnovarstvenem zavodu in da pritožnik to možnost odklanja. Pritožnik se ne strinja niti z odpovedjo najemne pogodbe.

16. V opisanih okoliščinah bi moralo biti natančneje ugotovljeno, kakšne so pritožnikove potrebe v zvezi z ureditvijo bivališča. Odločanje o temeljnih pogojih bivanja sodi med najpomembnejše vidike pravice do samostojnega odločanja o svojih zadevah. Potem ko se je pokazalo, da pritožnik nasprotuje pogledu skrbnika, kako rešiti stanovanjski problem, je bilo sodišče dolžno ugotoviti, ali razhajanje med pogledom skrbnika in željo, voljo, predstavo pritožnika o tem, kje in kako bo živel, dejansko obstaja, v kolikšni meri je ta želja izraz svobodne volje in če ni, ali njegova dobrobit terja, da se sprejme rešitev, ki ji pritožnik nasprotuje. Šele na tej podlagi bi bilo mogoče dovolj natančno oblikovati skrbnikovo nalogo in opredeliti njene meje.

17. Utemeljeno je tudi pritožnikovo nasprotovanje odvzemu pasivne volilne pravice. V utemeljitvi je sodišče navedlo, da pritožnik kljub navidezni urejenosti ne zmore poskrbeti zase na nivoju dveh osnovnih življenjskih potreb – glede zdravljenja in glede namestitve – in da je zaradi tega okrnjena tudi njegova potencialna reprezentativna vloga kot izvoljeni predstavnik ljudstva. Ti razlogi ne morejo utemeljevati tako intenzivnega posega v pritožnikovo pravico do političnega udejstvovanja, kot je odvzem pravice biti voljen. Odvzem volilne pravice bodisi na aktivni bodisi na pasivni strani morejo utemeljevati le okoliščine, iz katerih izhaja, da oseba ni sposobna razumeti pomena, namena in učinkov volitev (drugi odstavek 7. člena Zakona o volitvah v državni zbor).4 O tem v izpodbijanem sklepu ni razlogov.

18. Utemeljeno je tudi pritožbeno opozorilo na potrebo po pomoči odvetnika v postopku. Iz pritožbenih navedb sicer ni mogoče nedvoumno ugotoviti, ali bi pritožnik tako pomoč sprejel. Ne glede na to je bilo sodišče najkasneje tedaj, ko je ugotovilo, da pritožnik nasprotuje skrbništvu in da je možno, da njegovo nasprotovanje ne bo privedlo do ustavitve postopka, pritožniku predstaviti možnosti za zagotovitev (pravne) pomoči v postopku. Dolžno mu je bilo bodisi dati možnost, da si izbere odvetnika, in ga poučiti o možnostih za pridobitev brezplačne pravne pomoči, bodisi postaviti začasnega skrbnika z nalogo, pomagati pritožniku pri uveljavitvi njegovih pogledov v postopku. Šele če bi pritožnik obe možnosti zavrnil in bi sodišče ocenilo, da gre za pristno nasprotovanje in da zmore sam dovolj dobro predstaviti svoje želje in poglede v postopku, bi bil mogoč sklep, da je bila pritožniku zagotovljena pravica do izjave. Ker iz procesnega gradiva ne izhaja, da bi sodišče to storilo, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

19. Po ugotovitvi, da je bila storjena bistvena kršitev določb postopka in da je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče pritožbi udeleženca ugodilo, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Ker je odločitev o postavitvi pod skrbništvo neločljivo povezana z odločitvijo o skrbniku in njegovih nalogah, je bilo treba razveljaviti sklep v celoti. Ugotovljene bistvene kršitve določb postopka po naravi stvari ni mogoče odpraviti pred sodiščem druge stopnje. Bodisi pooblaščenec bodisi zastopnik morata namreč imeti možnost, da se izrečeta o celotnem procesnem gradivu. Razveljavitev pa narekuje tudi obsežnost dopolnitve dejanskega stanja, potrebne za sprejem pravilne odločitve.

20. V novem postopku naj se sodišče s pritožnikom najprej pogovori o pravni pomoči v postopku, nato pa v skladu z gornjimi napotili dopolni procesno gradivo, potrebno za odločitev o izbiri skrbnika, njegovih nalogah in morebitnem odvzemu volilne pravice. Predvsem je treba raziskati, katere so možnosti za rešitev stanovanjskega problema, ali morda obstaja način za spremembo odločitve o odpovedi najemne pogodbe, kako pritožnik vidi te možnosti in kaj terja njegova dobrobit. Podobno velja tudi glede podpore pritožniku na zdravstvenem področju, pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in pri zagotavljanju oziroma ohranjanju urejenega bivališča in drugih eksistenčnih potreb. O zbranem gradivu, možnih oblikah in obsegu podpore ter o osebah, ki bi glede na potreben obseg podpore lahko opravljale skrbniško funkcijo, naj se pogovori z osebo.

PRAVNI POUK Zoper navedeni sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti nov postopek.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 Ta se spremeni šele, če sodišče izreče, da bodisi oseba nekaterih poslov ne sme sklepati sama bodisi jih sme sklepati le z dovoljenjem skrbnika. 2 Po prvem odstavku 240. člena DZ se za skrbnika imenuje oseba, ki ima osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje obveznosti skrbnika, in ki privoli, da bo skrbnik. V naslednjem členu so določeni pogoji, ki jih mora izpolnjevati skrbnik. 3 O pomenu spoštovanja osebnega dostojanstva v sodnih postopkih se izreka odločba US RS Up-563/15 z dne 19. 10. 2017, 13. in 14. točka obrazložitve. Dolžnost spoštovanja volje in izbire osebe je izrecno določena tudi v 12. členu Konvencije o pravicah invalidov (Uradni list RS, Mednarodne pogodbe, št. 10/08). 4 Določba se glasi: Ne glede na določbo prejšnjega odstavka pravice voliti in biti voljen nima državljan Republike Slovenije, ki je dopolnil osemnajst let starosti, pa je sodišče ob njegovi postavitvi pod skrbništvo odločilo, da ni sposoben razumeti pomena, namena in učinkov volitev.