Jedro

123. člen ZDavP-1, veljaven v času upravnega odločanja, je določal daljša roka za obnovo postopka le za primer, ko postopek uvede davčni organ po uradni dolžnosti. Za primere, ko je obnovo postopka predlagala stranka, je v času odločanja prvostopenjskega organa še vedno veljala ureditev po ZUP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper sklep Davčnega urada A., št. ... z dne 10. 10. 2005, s katerim je bil tožnikov predlog za obnovo postopka odmere dohodnine za leto 2000 kot prepozen zavržen. Tožnik je 22. 7. 2005 vložil zahtevek za obnovo postopka odmere dohodnine za leto 2000, ker ves čas od osamosvojitve do leta 2003 ni pravočasno uveljavljal posebne (višje) 50% olajšave zaradi sinove invalidnosti. Za sinovo bolezen je seveda vedel, ni pa vedel, da je to takšna bolezen, na podlagi katere je mogoče na podlagi predložitve zdravniškega potrdila zahtevati višjo olajšavo. Ko je dne 14. 9. 2005 pridobil zdravniško potrdilo, ga je kot nov dokaz predložil k svojemu zahtevku za uveljavljanje pravice do vrnitve dohodnine. Odločba, na katero se je nanašal predlog obnove postopka, je bila tožniku vročena dne 2. 7. 2001, dokončna je postala 17. 7. 2001, tožnik pa je predlog za obnovo postopka vložil šele 22. 7. 2005. V skladu s 4. odstavkom 263. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/02, 73/04, v nadaljevanju ZUP) se po preteku treh let od dokončnosti odločbe obnova postopka ne more več predlagati.

Zoper odločbo tožene stranke je tožnik dne 16. 11. 2006 vložil tožbo. V njej navaja, da ni pravočasno uveljavljal olajšave zaradi sinove invalidnosti in v zvezi z možnostjo obnove postopka opozarja na 123. člen Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 54/2004, v nadaljevanju ZDavP-1), ki kot specialni predpis glede na ZUP podaljšuje tako subjektivni kot objektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka. Stranka lahko predlaga obnovo postopka v 6 mesecih, odkar je mogla navesti nova dejstva in dokaze, vendar najpozneje v 5 letih od vročitve odločbe. Dohodninska odločba za leto 2000 je bila tožniku vročena 2. 7. 2001, dokončna je postala 17. 7. 2001, tožnik pa je predlog vložil pravočasno v petletnem roku.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo z dne 24. 1. 2007 vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in predlaga zavrnitev tožbe.

Državnemu pravobranilstvu Republike Slovenije je bila dne 4. 1. 2007 na podlagi tretjega odstavka 36.člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 - popravek in 70/00, v nadaljevanju ZUS) v zvezi s 104. členom Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/2006, v nadaljevanju ZUS-1) poslana tožba s prilogami zaradi možnosti udeležbe v postopku, vendar udeležbe v tem postopku v danem 30 dnevnem roku ni priglasilo.

Tožba ni utemeljena.

Odločba tožene stranke je pravilna in na zakonu utemeljena.

Tožnik opozarja na specialno določbo 123. člena ZDavP-1, ki se glede na prehodno določbo iz 1. odstavka 409. člena ZDavP-1 uporablja tudi glede dokončno zaključenih postopkov. Navedeni člen, veljaven v času upravnega odločanja, je določal daljša roka za obnovo postopka le za primer, ko postopek uvede davčni organ po uradni dolžnosti. Za primere, ko je obnovo postopka predlagala stranka, je v času odločanja prvostopenjskega organa še vedno veljala ureditev po ZUP.

Šele z drugo novelo ZDavP-1 (Uradni list RS, št. 109/2005, ZDavP-1B), ki se je začela uporabljati 1. 1. 2006, sta bila omenjena obnovitvena roka podaljšana tudi v primeru obnove na predlog stranke. Zato je prvostopenjski organ pravilno postopal, ko je predlog za obnovo postopka zavrgel in se pri tem skliceval na določbo 4. odstavka 263. člena ZUP, ki za obnovo postopka določa triletni objektivni rok.

Ker je izpodbijana odločba tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo tudi ni našlo kršitev postopka ali materialnega prava, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi prvega odstavka 63.člena v zvezi s prehodnimi določbami 104. in 105.člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št.105/06, v nadaljevanju ZUS-1) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

Sodišče je v zadevi odločalo po sodnici posameznici na podlagi 2.alinee 2.odstavka 13.člena ZUS-1 v zvezi s prehodno določbo 105.člena istega zakona, po kateri sodišče nadaljuje postopke, v katerih do uveljavitve tega zakona še ni bilo odločeno, po sodniku posamezniku ali po senatu, skladno z določbami tega zakona.

Pravni pouk temelji na določbi 73. člena v zvezi s prehodno določbo 1. odstavka 107. člena ZUS-1.