Jedro

Dogovor pravdnih strank, da bo toženec s prejetim denarjem za tožnico kupil delnice T., jih hranil na svojem računu pri B. in jih po dogovoru prodal ter tožnici izročil izkupiček, ima vse bistvene elemente mandatne pogodbe oziroma pogodbe o naročilu. Tožnik kot prevzemnik naročila ima sicer pravico do plačila za svoj trud, če ni drugače dogovorjeno ali če iz narave medsebojnega razmerja ne sledi kaj drugega (tretji odstavek 766. člena OZ), vendar samo dejstvo, da si takšnega plačila toženec ni izgovoril, ne spreminja narave pogodbe in posledic, ki izhajajo iz nje.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica od toženca zahtevala plačilo 79.276,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2007 do plačila.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožnica je zoper drugostopenjsko sodbo vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava in predlagala, da ji sodišče ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi njeni pritožbi. Sodišče prve stopnje je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), s tem ko je ugotovilo, da sta bili besedi „vrne denar“ v pogodbi, imenovani „Izjava“ z dne 22. 11. 2006 (v nadaljevanju „Izjava“) naknadno dopisani, česar toženec do konca prvega naroka za glavno obravnavo ni zatrjeval in je glede tega prekludiran. Drugostopenjsko sodišče je takšen pritožbeni očitek zavrnilo, a tega ni jasno obrazložilo.

4. Revidentka meni, da je prvostopenjsko sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ker je dogovor med pravdnima strankama ocenilo kot mandatno, in ne kot posojilno pogodbo (569. člen Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ). Drugostopenjsko sodišče je zmotno sledilo stališču prvostopenjskega sodišča, da je dogovor med pravdnima strankama po vsebini mandatna pogodba (766. člen OZ), ker ni bilo namena pogodbenih strank, da se izročen denar vrne v enakem znesku. Izjava ima namreč vse bistvene elemente posojilne pogodbe, in sicer znesek posojenega denarja (70.000,00 EUR), določen čas vrnitve (30. 6. 2007) ter jasno navedbo, da je toženec dolžan prejet denar vrniti v enakem znesku („vrne denar“). Mandatna pogodba pa je pogodba, s katero se mandatar zaveže, da bo za naročitelja opravil določen posel, pri čemer ima mandatar pravico do plačilo za svoj trud. Iz „Izjave“ ne izhaja, da bi si toženec za svoje domnevno delo (nakup delnic) izgovoril kakršnokoli plačilo. Čeprav odplačnost ni nujna sestavina pogodbe, je glede na naravo razmerja med pravdnima strankama (bivša zunajzakonska partnerja) mogoče pričakovati, da toženec za tožnico takšnega posla ne bi opravil brezplačno. Toženec si je denar izposodil z namenom, da zase kupi delnice, kar je med drugim potrdil tudi T. M., ki je bil zaslišan kot priča. 5. Revizija je bila vročena tožencu, ki nanjo ni odgovoril. 6. Revizija ni utemeljena.

7. Nižji sodišči sta ugotovili, da sta pravdni stranki 22. 11. 2006 podpisali „Izjavo“, iz katere izhaja, da je tožnica tožencu 22. 11. 2006 in 23. 11. 2006 izročila 70.000,00 EUR, 23. 11. 2006 12.000,00 EUR in 4. 4. 2007 še 10.000,00 EUR; da mu je tožnica navedene zneske izročila z namenom, da zanjo kupi delnice T., saj je (še) imel odprt trgovalni račun pri B.; da je vrednost delnic do leta 2008 rasla in jih tožnica v dogovorjenem roku ni želela prodati; ko je vrednost delnicam začela padati, jih je toženec v letu 2010 prodal (vseh 3100 delnic) in tožnici izročil kupnino.

8. Neutemeljen je revizijski očitek, da je toženec prekludiran glede trditve, da je tožnica besedi „vrne denar“ v „Izjavo“ dopisala kasneje, ker je to dejstvo zatrjeval šele na drugem naroku za glavno obravnavo (kršitev 286. člena v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP). Kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje je treba uveljavljati takoj, ko je to mogoče (286.b člen ZPP). Iz zapisnika z istega naroka in iz njegovega zvočnega prepisa ne izhaja, da bi tožnica uveljavljano procesno kršitev skladno z navedeno določbo grajala pravočasno. Grajanje procesne kršitve šele v pritožbi je prepozno, zato s takšnim revizijskim očitkom že iz tega razloga ne more uspeti. Tudi sicer sodišče z zaključkom, da iz besedne in vizualne ocene „Izjave“ izhaja, da sta bili besedi „vrne denar“ dopisani pozneje, ni prekoračilo trditvene podlage toženca, ki je ves čas zatrjeval, da ni šlo za posojilno pogodbo. Gre za dokazno oceno listinskega dokaza,(1) ki je v reviziji ni več mogoče izpodbijati (tretji odstavek 370. člena ZPP).

9. Prav tako ni utemeljen revizijski očitek, da sta nižji sodišči zmotno uporabili materialno pravo, ker sta dogovor med pravdnima strankama opredelili kot mandatno, in ne kot posojilno pogodbo. S posojilno pogodbo se posojilodajalec zavezuje, da bo posojilojemalcu izročil določen znesek denarja ali določeno količino drugih nadomestnih stvari, posojilojemalec pa se zavezuje, da mu bo po določenem času vrnil enak znesek denarja oziroma enako količino stvari iste vrste in kakovosti (569. člen OZ). S pogodbo o naročilu se prevzemnik naročila zavezuje naročitelju, da bo zanj opravil določene posle. Hkrati dobi prevzemnik naročila pravico, da te posle opravi (prvi in drugi odstavek 766. člena OZ). Dogovor pravdnih strank, da bo toženec s prejetim denarjem za tožnico kupil delnice T., jih hranil na svojem računu pri B. in jih po dogovoru prodal ter tožnici izročil izkupiček, ima vse bistvene elemente mandatne pogodbe oziroma pogodbe o naročilu. Tožnik kot prevzemnik naročila ima sicer pravico do plačila za svoj trud, če ni drugače dogovorjeno ali če iz narave medsebojnega razmerja ne sledi kaj drugega (tretji odstavek 766. člena OZ), vendar samo dejstvo, da si takšnega plačila toženec ni izgovoril, ne spreminja narave pogodbe in posledic, ki iz nje izhajajo.

10. Revizijska očitka, da je malo verjetno, da si glede na naravo razmerja med pravdnima strankama (bivša zunajzakonska partnerja) toženec ni izgovoril plačila in da si je denar izposodil z namenom, da bi zase kupil delnice, pomenita nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja na revizijski stopnji (tretji odstavek 370. člena ZPP).

11. Ker uveljavljani revizijski razlogi niso podani, je sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

Op. št. (1): Sodišče je ocenilo, da sta bili besedi „vrne denar“ iz zapisa „po dogovoru se bo prodal Telekom, najkasneje do 30. 6. 2007. vrne denar“ dopisani pozneje, saj drugače zapis nima smisla (pika sredi stavka), poleg tega sta besedi (vsaj beseda „denar“) napisani z drugačno barvo.