Jedro

Pozicioniranje za nadaljnjo profitabilno rast ne pomeni poslovanja z dobičkom. Zgolj dejstvo, da A. v letu 2003 ni posloval z dobičkom (ne da bi vedeli, kaj je vzrok za to), ne pomeni, da tožeča stranka A. ni pozicionirala za nadaljnjo profitabilno rast. Pozicioniranje za nadaljnjo profitabilno rast pomeni, da je moral biti A. prestrukturiran tako, da bi bil sposoben v naslednjih dveh letih poslovati z dobičkom. Razlaga Pogodbe na način, da so njeni cilji doseženi le, če je A. dejansko tudi posloval z dobičkom, je prestroga. Razlogi, zaradi katerih družba kljub dobrim izgledom ne posluje z dobičkom, so lahko številni in raznovrstni. Iz vsebine Pogodbe ni mogoče sklepati, da je tožeča stranka prevzela odgovornost za vse rizike, zaradi katerih bi lahko v skupini A. prišlo do negativnega poslovnega izida v letu 2003. Stališče drugostopenjskega sodišča, da dejstva, ki so ugotovljena v revizijskem poročilu Računskega sodišča, niso izpodbojna, ne drži. Sodišče na akte Računskega sodišča ni vezano. Stranke imajo možnost, da v postopku zatrjujejo in dokazujejo drugačno dejansko stanje, kot izhaja iz vsebine revizijskega poročila. Na podlagi četrtega odstavka 224. člena ZPP je namreč dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi ter se zadeva vrne drugostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku in toženi stranki naložilo plačilo 2,771895,79 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V presežku (za 5,561.220,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi) je zahtevek zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je na podlagi pritožbe tožene stranke v delu, relevantnem za presojo revizije, prvostopenjsko sodbo spremenilo in tožbeni zahtevek zavrnilo v celoti.

3. Zoper odločitev sodišča druge stopnje vlaga tožeča stranka revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in sodbo sodišča druge stopnje spremeni tako, da pritožbo tožene stranke zavrne ter potrdi prvostopenjsko sodbo, podrejeno pa, da sodbo sodišča druge stopnje razveljavi ter zadevo vrne drugostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

4. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev.

5. Revizija je utemeljena.

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), izhajajo naslednja pravno relevantna dejstva: - Tožeča stranka in pravni prednici tožene stranke so v prvi polovici leta 2000 sklenile Pogodbo o poslovodenju A. (v nadaljevanju Pogodba). Namen sklenitve Pogodbe je bilo prestrukturiranje A. in izvedba poslovnega preobrata v družbi. Tožeča stranka se je zavezala opravljati storitve poslovodenja in poslovnega svetovanja. Za ta namen naj bi skupini A. zagotovila skupino petih svetovalcev (izpolnitvenih pomočnikov). Cilj pogodbe je bila izvršitev poslovnega preobrata v družbi A. v obdobju dveh let tako, da bo konsolidirani poslovni izid v drugem letu prestrukturiranja oziroma sanacije pozitiven, nesolventnost odpravljena, A. pa pozicioniran za nadaljnjo profitabilno rast v prihodnjih dveh letih (2. člen Pogodbe).

- Plačilo za delo tožeče stranke je bilo sestavljeno iz treh delov: začetno mobilizacijsko nadomestilo, fiksno mesečno nadomestilo za posameznega izpolnitvenega pomočnika ter premija za uspeh, ki se obračuna upoštevaje letni revidiran konsolidiran izkaz uspeha za skupino A. v višini 25 % od osnove, ki jo predstavlja celotni dobiček po obračunu davkov, povečan za amortizacijo, pri čemer se od osnove odštejejo morebitne neposredne subvencije, prejete v obračunskem letu (4. člen Pogodbe).

- A. se je v času trajanja Pogodbe finančno postavil na zdrave temelje, razvil učinkovit sistem poslovnega nadzora, prenovil informacijski sistem, začel z vlaganji v izobraževanje, zvišala se je povprečna plača na zaposlenega, izboljšal se je položaj delavcev, odpravljena je bila tudi insolventnost. 7. Tožeča stranka v delu, pomembnem za odločitev v reviziji, zahteva plačilo premije za leto 2001. Sodišče druge stopnje je pojasnilo, da ima Pogodba naravo podjemne pogodbe ter da se je tožeča stranka zavezala opraviti storitve, ki po svoji vsebini predstavljajo obligacijo uspeha. Presodilo je, da ima tožeča stranka pravico do premije za uspeh le, če so bili doseženi cilji pogodbe. Ker je ugotovilo, da vsi cilji niso bili doseženi, je tožbeni zahtevek zavrnilo v celoti.

8. Ne drži revizijski očitek, da ni jasen razlog, zaradi katerega je sodišče druge stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tudi v delu, ki se nanaša na plačilo premije za uspeh za čas od 1. 1. 2001 do 31. 12. 2001. Sodišče druge stopnje je pojasnilo, da je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo zato, ker cilji Pogodbe niso bili v celoti izpolnjeni (ker A. ni bil pozicioniran za nadaljnjo profitabilno rast, saj poslovni izid za leto 2003 ni bil pozitiven). Z očitki, da je sodišče druge stopnje zmotno presodilo, da je A. v letu 2003 posloval brez dobička, revidentka izpodbija dejansko stanje, kar v revizijskem postopku ni več dovoljeno (tretji odstavek 370. člena ZPP).

9. V drugostopenjski sodbi tudi ni očitanega nasprotja med ugotovitvami o doseganju ciljev Pogodbe. Sodišče druge stopnje je pojasnilo, da je bilo ciljev Pogodbe več, in sicer poleg odprave insolventnosti (finančno prestrukturiranje) tudi pozicioniranje za nadaljnjo profitabilno rast (širše proizvodno in tržno prestrukturiranje)(1). Medtem, ko je bil prvi naveden cilj dosežen že leta 2001, je pritožbeno sodišče presodilo, da drugi cilj ni bil dosežen (A. v letu 2003 ni posloval z dobičkom, kar po mnenju sodišča druge stopnje pomeni, da ni bil pozicioniran za nadaljnjo profitabilno rast).

10. Neutemeljen je tudi revizijski očitek absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ker sodišče druge stopnje ni zapisalo, na podlagi katere alineje 358. člena ZPP je prvostopenjsko sodbo spremenilo. S tem ni zagrešilo očitane kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj sodba zaradi tega ni ostala neobrazložena. Iz obrazložitve izhaja, da je pritožbeno sodišče prvostopenjsko sodbo spremenilo na podlagi tretje alineje 358. člena ZPP (ker sodišče prve stopnje ni presodilo poročila Računskega sodišča, ki je v spisu, stranki pa sta imeli možnost obravnavanja tega dokaza v postopku pred sodiščem prve stopnje).

11. Revidentka pa sodišču druge stopnje utemeljeno očita, da je zmotno uporabilo materialno pravo, in sicer določbo prvega odstavka 2. člena Pogodbe v zvezi s četrtim odstavkom 4. člena Pogodbe. 2. člen Pogodbe v prvem odstavku med cilji, ki so zasledovani s Pogodbo, določa tudi pozicioniranje A. za nadaljnjo profitabilno rast v prihodnjih dveh letih. Presoja pritožbenega sodišča, da to pomeni, da bi za upravičenost tožeče stranke do premije za uspeh A. moral poslovati z dobičkom tudi v letih 2002 in 2003, je zmotna. Pozicioniranje za nadaljnjo profitabilno rast ne pomeni nujno poslovanja, s katerim bi A. vsako leto dosegel dobiček. Zgolj dejstvo, da A. v letu 2003 ni posloval z dobičkom (ne da bi vedeli, kaj je vzrok za to), ne pomeni, da tožeča stranka A. ni pozicionirala za nadaljnjo profitabilno rast. Pozicioniranje za nadaljnjo profitabilno rast pomeni, da je moral biti A. prestrukturiran tako, da bi bil sposoben v naslednjih dveh letih poslovati z dobičkom. Razlaga Pogodbe na način, da so njeni cilji doseženi le, če je A. dejansko tudi posloval z dobičkom, je prestroga. Razlogi, zaradi katerih družba kljub dobrim izgledom ne posluje z dobičkom, so lahko številni in raznovrstni. Iz vsebine Pogodbe ni mogoče sklepati, da je tožeča stranka prevzela odgovornost za vse rizike, zaradi katerih bi lahko v skupini A. prišlo do negativnega poslovnega izida v letu 2003. Razlaga pojma „pozicioniran za nadaljnjo profitabilno rast v prihodnjih dveh letih“ s strani pritožbenega sodišča je zato napačna.

12. Ker je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo (prvi odstavek 2. člena Pogodbe v povezavi s četrtim odstavkom 4. člena Pogodbe) in presodilo, da cilji Pogodbe niso bili izpolnjeni, saj naj A. ne bi bil pozicioniran za nadaljnjo rast, ni v celoti odgovorilo na pritožbene navedbe tožene stranke. Vrhovno sodišče je zato na podlagi 380. člena ZPP reviziji ugodilo, sodbo pritožbenega sodišča razveljavilo ter zadevo vrnilo drugostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

13. V ponovljenem postopku se bo moralo sodišče druge stopnje ob predstavljenih materialnopravnih stališčih opredeliti še do navedb tožene stranke v pritožbi, da A. ni bil pozicioniran za nadaljnjo profitabilno rast, ker naj njegova predvidena rast obsega poslovanja ne bi bila dolgoročna vzdržna. Odgovoriti bo moralo tudi na ostale pritožbene navedbe (da naj bi sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo predloga tožene stranke za postavitev drugega izvedenca, da naj premije za uspeh ne bi bilo mogoče izračunati, da naj bi bili obveznosti pogodbenih strank nesorazmerni, da naj konsolidirani računovodski izkazi skupine A. za leta 2001, 2002 in 2003 ne bi vsebovali bistvenih napak, da naj bi se prevrednotenje nepremičnin v lasti skupine A. ter znižanje rezervacij zaradi hipotek opravilo v letu 2001, da naj bi tožeča stranka svoje storitve opravila z napakami, da naj premije za uspeh ne bi bilo mogoče določiti za četrtletje 2002, da naj bi sodišče prve stopnje napačno prisodilo tek zamudnih obresti, da naj bi bila Pogodba v nasprotju z določbami Zakona o gospodarskih družbah, da naj bi bila Pogodba nična, ker naj bi nasprotovala dobrim poslovnim običajem in moralnim načelom skrbnega poslovanja ter da naj bi bila vključitev amortizacije kot podlage za obračun višine premije za uspeh nemoralna).

14. Pri tem Vrhovno sodišče poudarja še, da stališče drugostopenjskega sodišča, da dejstva, ki so ugotovljena v revizijskem poročilu Računskega sodišča, niso izpodbojna, ne drži. Sodišče na akte Računskega sodišča ni vezano. Stranke imajo možnost, da v postopku zatrjujejo in dokazujejo drugačno dejansko stanje, kot izhaja iz vsebine revizijskega poročila. Na podlagi četrtega odstavka 224. člena ZPP je namreč dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena.

15. Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Glej 10. točko obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje.