Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP predlog kot neutemeljen zavrnilo.
Predlog se zavrne.
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin zahtevek za ugotovitev, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnosti, ki jo je tožena stranka podala tožnici, nezakonita in se razveljavi. Zavrnilo je tudi zahtevek za ugotovitev, da tožnici delovno razmerje pri toženi stranki na podlagi podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni prenehalo z 18. 8. 2019, temveč še traja. Nadalje je zavrnilo zahtevek, da je tožena stranka tožnici dolžna vzpostaviti delovno razmerje, jo pozvati nazaj na delo in zanjo v ustrezno evidenco vpisati delovno dobo za celotno obdobje nezakonitega prenehanja delovnega razmerja. Zavrnilo je tudi zahtevek, da tožena stranka tožnici obračuna pripadajočo bruto plačo od dneva prenehanja delovnega razmerja do ponovnega nastopa dela, od nje odvede pripadajoče davke in prispevke ter tožnici izplača neto zneske plače z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Odločitev temelji na ugotoviti, da tožena stranka tožnici, ki je invalid III. kategorije, utemeljeno ni mogla ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi na drugem ustreznem delu, ki bi ustrezalo njeni preostali delovni zmožnosti. Zato ji je tožena stranka na podlagi šestega odstavka 40. člena Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI, Ur. l. RS, št. 63/2004), lahko zakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi.
2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnice in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi stališči sodišča prve stopnje.
3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje tožnica predlaga dopustitev revizije glede naslednjih pravnih vprašanj: ali je v okoliščinah obravnavanega primera pravilna materialnopravna presoja, da so za podajo odpovedi na strani tožene stranke, ki je invalidsko podjetje, izpolnjeni pogoji iz določbe četrte alineje prvega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013), drugega odstavka 89. člena ZDR-1, 116. člena ZDR-1 in prvega odstavka 102. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami) ter šestega odstavka 40. člena ZZRZI; ali so pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti, ki jo zaradi priznane dodatne omejitve poda invalidsko podjetje zaposlenemu invalidu, pravno pomembni le podatki opisov delovnih mest iz akta o sistemizaciji delovnih mest, ali pa v okvir dokazovanja resničnega in utemeljenega razloga sodi tudi dokazovanje o tem, da ni bilo možno, v okviru finančno in organizacijsko razumnih okoliščinah, ustrezno prilagoditi dela preostali delovni zmožnosti invalida; ali predstavlja bistveno kršitev postopka zavrnitev izvedbe dokaza s pridobitvijo mnenja izvedenke medicine dela o tem, s kakšnimi omejitvami dela bi lahko tožnica opravljala delo v okviru nalog obstoječega delovnega mesta in glede možnosti prilagoditve delovnih mest pri toženi stranki tožničinim omejitvam; ali prilagajanje delovnih mest novo zaposlenim invalidom, medtem ko tožena stranka zaposleni tožnici ne poskuša prilagoditi delovnega mesta, pomeni nedopustno diskriminacijo na podlagi dodatne omejitve delovne zmožnosti.
4. Predlog ni utemeljen.
5. Sodišče na podlagi prvega odstavka 367.a Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti če sodna praksa nižjih sodišč ni enotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.
6. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP predlog kot neutemeljen zavrnilo.
7. Senat je odločitev sprejel soglasno.