Jedro

Za opravičilo odsotnosti z zagovora ne zadošča le golo opravičilo delavca, da se zagovora ne more udeležiti zaradi (neopredeljenih) zdravstvenih težav.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, izdane s sklepom št. 100-1203/2007/9 (2711-02) z dne 28. 8. 2007, za ugotovitev nezakonitosti sklepa št. 100-1203/2007/4 (2711-05) o prepovedi opravljanja dela, za vrnitev nazaj na delo in za izplačilo plač, ki bi jih tožnik prejel v obdobju od 28. 8. 2007 dalje. Ugotovilo je, da je tožnik kršil pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja, ker je kot policist udeležencu v cestnem prometu – hrvaškemu državljanu - za prekršek zaračunal globo v višini 50 EUR, potrdila o tem pa mu ni izdal ter si je denar prisvojil. Zato ima kršitev tudi znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja in uradnih pravic.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je s presojo, da je podan odpovedni razlog iz prve in druge alineje prvega odstavka 111. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002), saj je tožnik huje kršil delovno obveznost, ravnanje pa ima tudi znake kaznivega dejanja. Tožena stranka je izpolnila zakonske zahteve glede zagotovitve zagovora, ki se ga tožnik ni udeležil, dokaza, da je temu botrovalo zdravstveno stanje, pa ni predložil. 3. Zoper pravnomočno sodbo je tožnik vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da nižji sodišči pri odločitvi nista upoštevali vseh okoliščin, v katerih je hrvaškemu državljanu izrekel denarno kazen v višini 50 EUR. Slednji se je namreč do njega surovo obnašal, vpil in mu preprečeval uradno dejanje. Tožnik je sporno denarno kazen izrekel, da bi se ga rešil, kar pa naklepno ravnanje izključuje, prav tako pa tudi namen pridobitve premoženjske koristi. Revizija nasprotuje tudi razlogom v zvezi z zagovorom. Ni res, da tožnik odsotnosti ni opravičil. Predložil je bolniški list, na podlagi katerega bi tožena stranka lahko sklepala, da se zagovora ne more udeležiti. Zakon ne določa, kakšna odsotnost z zagovora je opravičena in kakšna ne. Če za odsotnost z dela zadostuje bolniški list, bi moral tudi za odsotnost z zagovora. Revizija sodbo sodišča druge stopnje izpodbija tudi zato, ker da nima razlogov o odločilnih dejstvih, konkretno o tem, zakaj se je upoštevala le izpoved J. in A. K., ki sta mati in sin, ne pa izpovedi tožnikovih prič in tožnika samega. V dopolnitvi revizije z dne 19. 3. 2010 navaja, da je bil v kazenskem postopku oproščen obtožbe, da je storil kaznivo dejanje. Predlaga spremembo sodbe sodišča druge stopnje in ugoditev zahtevku, podrejeno pa vrnitev zadeve v novo sojenje.

4. Tožena stranka v odgovoru na revizijo navaja, da tožnik graja ugotovljeno dejansko stanje, kar je nedovoljen revizijski razlog. Zato predlaga njeno zavrženje. V primeru, če bo vrhovno sodišče revizijo vseeno vzelo v obravnavo, pa predlaga njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizijsko sodišče na podlagi 371. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Zaradi značaja revizije kot izrednega pravnega sredstva morajo biti revizijski razlogi v njej izrecno navedeni in tudi konkretizirani. Revizija očita sodišču druge stopnje, da v sodbi ni razlogov o odločilnih dejstvih, pri tem pa ne navede, katera so ta odločilna dejstva. Kateri od prič je sodišče verjelo in v kakšnem razmerju so med sabo, ni odločilno dejstvo, ampak stvar dokazne ocene, ki jo je napravilo sodišče prve stopnje in jo preizkusilo ter se z njo strinjalo sodišče druge stopnje. Dokazna ocena rezultira dejansko stanje, ki ga v reviziji ni mogoče izpodbijati.

8. Materialno pravo je pravilno uporabljeno.

9. Revizija sodbo sodišča druge stopnje izpodbija glede ugotovitve obstoja odpovednega razloga iz druge alineje prvega odstavka 111. člena ZDR in glede glede razlogov, zaradi katerih tožniku ni bil omogočen zagovor. Zato je revizijsko sodišče preizkusilo izpodbijano sodbo le v mejah tako uveljavljanih revizijskih razlogov.

10. Po drugi alineji prvega odstavka 111. člena ZDR delodajalec lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Sodišče je ugotovilo, da je tožnik dne 10. 8. 2007 med 7.00 in 8.00 uro v kraju Račice ustavil vozilo, ki ga je vozil hrvaški državljan A. K., mu z obrazložitvijo, da je vozil prehitro in po krajšem pregovarjanju, zaračunal kazen v višini 50 EUR, potrdila o plačani globi pa mu ni izročil. Izterjani znesek si je prisvojil. 11. Revizijsko sodišče soglaša s presojo, da je z opisanim ravnanjem tožnik kršil deveti odstavek 57. člena Zakona o prekrških (Ur. l. RS, št. 3/2007), po katerem mora kršitelj, ki bi se lahko z odhodom zaradi prebivanja v tujini izognil plačilu globe, plačati globo na kraju samem, o plačani globi pa se izda potrdilo. Soglaša pa tudi s tem, da je tožnik ravnal v nasprotju s 35. členom ZDR, ki določa, da se mora delavec vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja pri delodajalcu, materialno ali moralno škodujejo ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca. Morebitna oprostilna sodba v kazenskem postopku na obstoj tako ugotovljenega odpovednega razloga ne vpliva.

12. Po drugem odstavku 82. člena ZDR je utemeljen razlog, ki upravičuje izredno odpoved, dolžna dokazati tista stranka, ki izredno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi. V spornem primeru je povsem logično, da je bila kršitev na način, kot je bil ugotovljen (v reviziji ga potrjuje tudi tožnik sam, čeprav je vse doslej zatrjeval, da plačila 50 EUR od A. K. sploh ni zahteval), lahko storjena le naklepno. Tožena stranka tega elementa odpovednega razloga (naklepa) tudi ni posebej utemeljevala, ker tožnik pravno relevantnih dejstev, ki bi izključila njegovo krivdo, vse do revizije ni navajal. V reviziji zatrjevanih dejstev, ki naj bi kazala na zmotno uporabo materialnega prava, ni mogoče upoštevati, saj smejo stranke navajati v reviziji nova dejstva in predlagati nove dokaze samo tedaj, če se nanašajo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zaradi katerih se lahko vloži revizija (372. člen ZPP).

13. Glede dolžnosti, da mora delodajalec delavcu pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi omogočiti zagovor, razen če obstojijo okoliščine, zaradi katerih bi bilo to od delodajalca neutemeljeno pričakovati, oziroma če delavec to izrecno odkloni ali če se neopravičeno ne odzove povabilu na zagovor, sta izčrpno na tožnikove ugovore, ki jih ponavlja tudi v reviziji, odgovorili že sodišči prve in druge stopnje. Vrhovno sodišče je v zvezi z udeležbo delavca na zagovoru že večkrat pojasnilo, da za opravičilo odsotnosti z zagovora ne zadošča le golo opravičilo delavca, da se zagovora ne more udeležiti zaradi (neopredeljenih) zdravstvenih težav (1).

14. Ker niso podani z revizijo uveljavljeni razlogi, jo je revizijsko sodišče zavrnilo.

Op. št. (1): Primerjaj sodbo VS VIII Ips 378/2006 z dne 30. 1. 2007 in sodbo VIII Ips 354/2006 z dne 24. 10. 2006