Jedro

Glede na določbo prvega stavka drugega odstavka 6. člena HKCP iz bilateralne pogodbe o pravni pomoči z Republiko Makedonijo konkludentno izhaja, da sta Republika Slovenija in Republika Makedonija izključili možnost neposrednega vročanja pisanj po pošti. Določba drugega stavka drugega odstavka 6. člena HKCP se nanaša zgolj na primer neposrednega vročanja po 3. točki prvega odstavka 6. člena HKCP, zato za primer neposrednega vročanja po pošti (1. točka prvega odstavka 6. člena HKCP) ne pride v poštev.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi in sklep sodišč druge in prve stopnje se razveljavijo in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Tožeča stranka je s tožbo zoper Republiko Slovenijo vtoževala plačilo odškodnine za škodo, ki naj bi ji nastala zaradi nepravilnega ravnanja Okrožnega sodišča v Celju v postopku II Pg 230/2000, ki je tekel na podlagi tožbe tožeče stranke zoper pravno osebo s sedežem v Makedoniji. Predlog tožeče stranke za priznanje zamudne sodbe Okrožnega sodišča v Celju II Pg 230/2000 naj bi pristojno sodišče v Republiki Makedoniji pravnomočno zavrnilo iz razloga nepravilne vročitve sodnih pisanj toženi stranki v zadevi II Pg 230/2000. Tožeča stranka posledično v Republiki Makedoniji ni mogla sprožiti postopka izvršbe, v katerem bi dosegla poplačilo svoje terjatve zoper pravno osebo s sedežem v Makedoniji.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo ter potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje, ki je tožbeni zahtevek za plačilo 36.444,00 EUR z zamudnimi obrestmi zavrnilo. Sodišči prve in druge stopnje sta presodili, da protipravnost in vzročna zveza kot predpostavki odškodninske odgovornosti nista podani. Zavzeto je bilo stališče, da določba 6. člena Haaške konvencije o civilnem postopku z dne 1. 3. 1954 (v nadaljevanju tudi Haaška konvencija o civilnem postopku ali HKCP) dopušča vročanje neposredno po pošti, Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah z dne 6. 2. 1996 (Ur. l. RS – MP, št. 11/1997, v nadaljevanju tudi bilateralna Pogodba o pravni pomoči z Republiko Makedonijo ali Pogodba) pa uporabe določb Haaške konvencije o civilnem postopku ne izključuje, kar je skladno tudi z določbo 37. člena Pogodbe.

3. Zoper sodbo in popravni sklep sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila predlog za dopustitev revizije. Vrhovno sodišče je s sklepom III DoR 52/2010 z dne 7. 9. 2010 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je pri vročanju sodnih pisanj v Republiki Makedoniji dopustna uporaba določil Haaške konvencije o civilnem postopku, četudi je med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo podpisana Pogodba o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, s katero je določen specialnejši način vročanja sodnih pošiljk v sodnih zadevah z mednarodnim elementom.

4. Tožeča stranka je nato vložila revizijo, v kateri uveljavlja razloge iz prvega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

5. Sodišče je revizijo vročilo toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Ugotovljeno dejansko stanje

6. Sodišči prve in druge stopnje sta svojo odločitev oprli na naslednja pravno odločilna dejstva: - tožeča stranka je pri Okrožnem sodišču v Celju v zadevi II Pg 230/2000 vložila tožbo za plačilo denarnega zneska zoper družbo I. d.o.o.; - sodišče je tožbo toženi stranki vročilo s priporočeno pošto; - tožena stranka je na tožbo odgovorila prepozno, zato je sodišče dne 22. 11. 2002 izdalo zamudno sodbo, ki je bila toženi stranki vročena s priporočeno pošto; - zamudna sodba je postala pravnomočna dne 7. 1. 2003; - predlog tožeče stranke za priznanje zamudne sodbe Okrožnega sodišča v Celju II Pg 230/2000 z dne 22. 1. 2002, vložen pred pristojnim sodiščem v Republiki Makedoniji, je bil pravnomočno zavrnjen.

Revizijske navedbe

7. Tožeča stranka v reviziji zatrjuje, da sta Republika Slovenija in Republika Makedonija s sklenitvijo bilateralne Pogodbe odstopili od splošnih pravil, ki jih ureja Haaška konvencija o civilnem postopku, zato ni nobenega razloga, da bi državi še vedno ravnali po določilih slednje, ki predvideva enostavnejši način vročanja sodnih pisanj. Državi sta ravno v ta namen sklenili dogovor, v katerem sta oblikovali drugačna, individualizirana pravila postopanja sodišč v sodnih zadevah z meddržavnimi elementi. Stališče sodišča druge stopnje, da bilateralna Pogodba o pravni pomoči z Republiko Makedonijo ne izključuje uporabe Haaške konvencije o civilnem postopku, naj bi bilo nezakonito, ker naj bi kršilo dve temeljni načeli, in sicer, da specialnejše pravno pravilo razveljavlja splošnejše pravno pravilo (lex specialis derogat legi generali) ter da poznejše pravno pravilo razveljavlja prejšnje pravno pravilo (lex posterior derogat legi priori). Tožeča stranka zatrjuje, da naj bi vtoževano škodo utrpela zaradi nezakonitega ravnanja Okrožnega sodišča v Celju, ki je (op. v zadevi II Pg 230/2000) vročalo pisanja po pravilu, ki zaradi sprejetja specialnejšega pravila ne velja več.

Presoja utemeljenosti revizije

8. Revizija je utemeljena.

9. Kadar je treba kaj vročiti osebi ali ustanovi v tujini ali tujcu, ki uživa imunitetno pravico, se v skladu z določbo prvega odstavka 135. člena ZPP vročitev opravi po diplomatski poti, če ni v mednarodni pogodbi ali v tem zakonu drugače določeno. V tej zadevi takšno mednarodno pogodbo predstavljata Haaška konvencija o civilnem postopku ter kasneje sklenjena bilateralna Pogodba o pravni pomoči z Republiko Makedonijo, ki sta veljali v času sporne vročitve sodnih pisanj v zadevi II Pg 230/2000. 10. Republika Slovenija in Republika Makedonija sta na podlagi nasledstva državi pogodbenici Haaške konvencije o civilnem postopku z dne 1. 3. 1954.(1) Haaška konvencija o civilnem postopku kot običajen način vročanja pisanj v državah pogodbenicah določa konzularno pot (prvi odstavek 1. člena HKCP). Ne glede na to imajo države pogodbenice možnost, da si z izjavo drugim državam pogodbenicam na svojem ozemlju pridržijo vročanje po diplomatski poti (tretji odstavek 1. člena HKCP). Poleg tega določbe Haaške konvencije o civilnem postopku ne nasprotujejo temu, da se dve državi pogodbenici sporazumeta in dopustita neposredno komuniciranje med zadevnimi oblastmi, kar je izrecno predvideno v določbi četrtega odstavka 1. člena HKCP.

11. V Haaški konvenciji o civilnem postopku je nadalje določeno, da njene določbe o vročanju ne nasprotujejo možnosti neposredne vročitve po pošti (1. točka prvega odstavka 6. člena HKCP), možnosti neposredne vročitve po pristojnem uradniku namembne države (2. točka prvega odstavka 6. člena HKCP) ter možnosti neposredne vročitve po diplomatskih ali konzularnih predstavnikih svojim državljanom v tujini (3. točka prvega odstavka 6. člena HKCP). V vseh navedenih primerih so predvidene možnosti vročitve mogoče le, če to dopuščajo konvencije, sklenjene med zainteresiranimi državami, ali če, v primeru da konvencija ne obstoji, temu ne nasprotuje država, na katere ozemlju naj bi se vročitev opravila (prvi stavek drugega odstavka 6. člena HKCP). Ta država pa ne bo mogla nasprotovati, kadar je možno v primeru 3. točke prvega odstavka 6. člena HKCP pisanje vročiti državljanu države prosilke brez prisile (drugi stavek drugega odstavka 6. člena HKCP).

12. Iz povzetih določb Haaške konvencije o civilnem postopku je razvidno, da ta konvencija vzpostavlja oziroma dopušča dva vzporedna sistema vročanja pisanj. Po eni strani določa vročanje po konzularni poti kot osrednji način vročanja z izrecno omenjeno možnostjo, da države pogodbenice konzularno pot nadomestijo z diplomatsko potjo ali z neposrednim komuniciranjem med oblastmi. Po drugi strani dopušča (z osrednjim načinom vročanja) sočasen obstoj možnosti neposredne vročitve, kot so predvidene v 6. členu HKCP, torej tudi možnost neposredne vročitve po pošti.

13. Čeprav je v razmerju med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo veljala Haaška konvencija o civilnem postopku, sta državi sklenili še dodaten dogovor, in sicer bilateralno Pogodbo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah z dne 6. 2. 1996. Pravna pomoč po tej Pogodbi obsega tudi vročanje pisanj (3. člen Pogodbe). Kot način občevanja med državama pogodbenicama je določeno neposredno komuniciranje med ministrstvoma za pravosodje (prvi odstavek 4. člena Pogodbe), s tem da občevanje po diplomatski poti ni izključeno (drugi odstavek 4. člena Pogodbe). Izrecne določbe v zvezi z neposrednim vročanjem po pošti Pogodba ne vsebuje. Prav tako ne vsebuje določbe, ki bi izrecno urejala razmerje med Pogodbo in Haaško konvencijo o civilnem postopku. Vsebuje pa določbo, v skladu s katero Pogodba ne posega v obveznosti, ki izhajajo iz večstranskih pogodb (37. člen Pogodbe).

14. Za odločitev o reviziji je treba presoditi, kakšno je razmerje med določbami o vročanju v Haaški konvenciji o civilnem postopku ter med določbami o vročanju v bilateralni Pogodbi o pravni pomoči z Republiko Makedonijo. Izhodišče presoje predstavlja besedilo obeh pogodb.

15. Dogovor o načinu vročanja med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo v bilateralni Pogodbi predstavlja poseben kasnejši dogovor v razmerju do ureditve osrednjega načina vročanja pisanj v Haaški konvenciji o civilnem postopku. Medtem ko Haaška konvencija o civilnem postopku kot osrednji način vročanja pisanj določa vročanje po konzularni poti (prvi odstavek 1. člena HKCP), sta se Republika Slovenija in Republika Makedonija v bilateralni Pogodbi dogovorili za občevanje in s tem tudi vročanje preko ministrstev za pravosodje, dopustili pa sta tudi možnost vročanja po diplomatski poti (prvi in drugi odstavek 4. člena Pogodbe). S takšnim bilateralnim dogovorom, k sklenitvi katerega je posredno spodbujala tudi sama Haaška konvencija o civilnem postopku (primerjaj na primer četrti odstavek 1. člena HKCP), sta Republika Slovenija in Republika Makedonija izključili opravljanje vročanja po konzularni poti, ki je bilo določeno s Haaško konvencijo o civilnem postopku. Razlaga, da je kasnejši bilateralni dogovor o osrednjem načinu vročanja izključil starejši multilateralni dogovor, je v skladu z argumentom specialnosti (lex specialis derogat legi generali) in kronološkim argumentom (lex posterior derogat legi priori), ki ju tožeča stranka izpostavlja v reviziji.

16. Za odločitev o reviziji je ključno vprašanje, kakšen pomen ima sklenitev bilateralne Pogodbe o pravni pomoči z Republiko Makedonijo za določbo Haaške konvencije o civilnem postopku o možnosti neposrednega vročanja po pošti (1. točka prvega odstavka 6. člena HKCP). Kot je obrazloženo zgoraj, je bilateralni dogovor o vročanju preko ministrstev za pravosodje (z dopustnostjo uporabe diplomatske poti) izključil določbo Haaške konvencije o civilnem postopku o vročanju pisanj po konzularni poti. Navedeno hkrati pomeni, da bilateralni dogovor o vročanju preko ministrstev za pravosodje (z dopustnostjo uporabe diplomatske poti) ni izključil ločeno urejene možnosti neposrednega vročanja po pošti na podlagi 1. točke prvega odstavka 6. člena HKCP. Ne glede na to pa je revizijski očitek tožeče stranke, da Okrožno sodišče v Celju ne bi smelo vročiti sodnih pisanj neposredno po pošti na podlagi Haaške konvencije o civilnem postopku, utemeljen.

17. Sodišči druge stopnje je namreč zmotno uporabilo določbo drugega odstavka 6. člena HKCP, v katero Pogodba ne posega (primerjaj tudi 37. člen Pogodbe). V skladu s prvim stavkom drugega odstavka 6. člena HKCP bi bila možnost neposrednega vročanja po pošti (1. točka prvega odstavka 6. člena HKCP) mogoča le, če bi bil tak način vročanja dogovorjen v bilateralni pogodbi z Republiko Makedonijo ali če v primeru, da bilateralna pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo ne bi bila sklenjena, Republika Makedonija takemu načinu vročanja ne bi nasprotovala. Kot izhaja iz obrazložitve zgoraj, sta Republika Slovenija in Republika Makedonija sklenili bilateralno Pogodbo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, vendar pa se v njej nista dogovorili, da se pisanja lahko vročajo neposredno po pošti. Tako glede na določbo prvega stavka drugega odstavka 6. člena HKCP iz bilateralne Pogodbe o pravni pomoči z Republiko Makedonijo konkludentno izhaja, da sta Republika Slovenija in Republika Makedonija izključili možnost neposrednega vročanja pisanj po pošti. Določba drugega stavka drugega odstavka 6. člena HKCP se nanaša zgolj na primer neposrednega vročanja po 3. točki prvega odstavka 6. člena HKCP, zato za primer neposrednega vročanja po pošti (1. točka prvega odstavka 6. člena HKCP) ne pride v poštev. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje zmotno presodilo, da je bilo neposredno vročanje po pošti v tej zadevi dopustno.

Odločitev o reviziji

18. S tem je Vrhovno sodišče odgovorilo na revizijske navedbe tožeče stranke, ki so bile v okviru dopuščene revizije bistvene za odločitev.

19. Ker je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je bilo materialno pravo glede dopuščenega revizijskega vprašanja zmotno uporabljeno, je reviziji ugodilo ter razveljavilo sodbi in sklep sodišč prve in druge stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje sodišču prve stopnje (380. člen, 371. člen ZPP).

20. Odločitev o stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Primerjaj podatke Haaške konference o mednarodnem zasebnem pravu (www.hcch.net).