Jedro

V zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ZDR ne zahteva vodenja postopka v smislu neposredne obravnave, na kateri bi se delavec lahko izjavljal o izpovedbah posameznih prič. Sodišče je že večkrat ugotovilo, da gre v bistvu za enostransko pisno izjavo volje pogodbene stranke (delodajalca), da odpoveduje pogodbo o zaposlitvi, z zahtevo po predhodni zagotovitvi zagovora delavcu v smislu določb drugega in tretjega odstavka 83. člena ZDR. Ne gre za poseben dokazni postopek pri delodajalcu, temveč za obveznost delodajalca, da delavcu jasno predoči, kakšne kršitve se mu očitajo, da se lahko zagovarja.

Delodajalec lahko alkoholiziranost delavca na delu ugotavlja z vsemi legalnimi sredstvi. Če gre za očitno alkoholiziranost delavca, lahko to ugotavlja tudi z izpovedbami sodelavcev in nadrejenih delavcev o ponašanju delavca na delu in z drugimi očitnimi znaki alkoholiziranosti, vključno tudi z izjavami delavca samega.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ki jo je tožena stranka podala tožniku 18. 8. 2011. Hkrati je zavrnilo tudi zahtevek za priznanje pravic iz delovnega razmerja in vrnitev tožnika na delo. Ugotovilo je, da je bil tožnik že dne 27. 9. 2010 in 29. 6. 2011 pisno opozorjen na kršitev pogodbenih in drugih delovnih obveznosti zaradi prihoda na delo v alkoholiziranem stanju in neupravičene odsotnosti z dela, z možnostjo odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovne kršitve pogodbenih ali drugih delovnih obveznosti in da je bil dne 7. 7. 2011 na delu zopet pod vplivom alkohola, dne 11. 7. 2011 pa je neupravičeno izostal z dela, ne da bi sicer svojo odsotnost toženi stranki javil. 2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da tožena stranka v izreku odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni navedla razlogov za odpoved. Sodišče je neutemeljeno zaključilo, da je tožnik v bistvu priznal, da je bil v nočni izmeni iz 7. na 8. 7. 2011 pod vplivom alkohola in alkoholiziranost tožnika neutemeljeno ugotavljalo na podlagi zapažanj ter izpovedb laičnih prič. Poudarja, da tožena stranka načina preverjanja alkoholiziranosti delavca v svojih aktih sploh nima predvidenega in nima določenih oseb, ki bi bile za to usposobljene. Na zagovoru pri toženi stranki tožnik tudi sicer ni imel možnosti soočiti se z izjavami nadrejene delavke, na podlagi katerih je tožena stranka utemeljevala izpodbijano odpoved. Glede nejavljanja svoje odsotnosti dne 11. 7. 2011 pa je navajal, da to ne more biti razlog za sporno odpoved in da je nejavljanje odsotnosti tudi ustrezno pojasnil s svojo psihično izčrpanostjo.

4. V odgovoru je tožena stranka prerekala revizijske navedbe in predlagala zavrnitev revizije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Tožnik bistvenih kršitev določb pravdnega postopka v reviziji ni določno opredelil. Zato s tega vidika sodišče izpodbijane sodbe ni preizkušalo. Če se tožnik ne strinja z dejanskimi ugotovitvami sodišča, gre dejansko za poskus uveljavljanja zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar ni dovoljen revizijski razlog. Zato teh navedb sodišče ni moglo upoštevati.

8. Tožnik neutemeljeno izpodbija zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi z domnevnimi nepravilnostmi tožene stranke v samem postopku odpovedi. Že sodišče druge stopnje je pravilno ugotovilo, da Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR) zahteva le pisno odpoved z obrazložitvijo odpovednega razloga (86. člen). Take zahteve pa sporna odpoved v celoti izpolnjuje. Ali je podana v obliki ločenega izreka in obrazložitve, ali pa le v obliki enostranske pisne izjave z navedeno vsebino, za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca ni bistveno.

9. V zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ZDR ne zahteva vodenja postopka v smislu neposredne obravnave, na kateri bi se delavec lahko izjavljal o izpovedbah posameznih prič. Sodišče je že večkrat ugotovilo, da gre v bistvu za enostransko pisno izjavo volje pogodbene stranke (delodajalca), da odpoveduje pogodbo o zaposlitvi, z zahtevo po predhodni zagotovitvi zagovora delavcu v smislu določb drugega in tretjega odstavka 83. člena ZDR. Ne gre za poseben dokazni postopek pri delodajalcu, temveč za obveznost delodajalca, da delavcu jasno predoči, kakšne kršitve se mu očitajo, da se lahko zagovarja (1). To pa je bilo tožniku zagotovljeno in dejstvo, da se ni mogel pri toženi stranki izjaviti o izjavi nadrejene delavke glede njegove alkoholiziranosti ne vpliva na zakonitost odpovedi.

10. Delodajalec lahko alkoholiziranost delavca na delu ugotavlja z vsemi legalnimi sredstvi. Če gre za očitno alkoholiziranost delavca, lahko to ugotavlja tudi z izpovedbami sodelavcev in nadrejenih delavcev o ponašanju delavca na delu in z drugimi očitnimi znaki alkoholiziranosti, vključno tudi z izjavami delavca samega, razen če bi tako ugotavljanje alkoholiziranosti v svojem internem aktu sam izrecno izključil (2). V izjavah nadrejene delavke in sodelavcev, pa tudi tožnika samega, ki uživanja alkohola pred nastopom dela dne 7. 7. 2011 ni zanikal, je imela tožena stranka dovolj podlage za ugotovitev, da je bil tožnik na delu pod vplivom alkohola.

11. Glede na že dve predhodni pisni opozorili na kršitev pogodbenih oziroma drugih delovnih obveznosti in glede na ugotovitve, da je bil tožnik v nočni izmeni od 7. na 8. 7. 2011 na delu očitno pod vplivom alkohola, tako da ga je bilo potrebno z dela odstraniti in da 11. 7. 2011 ni javil tudi sicer neupravičene odsotnosti z dela, sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko je presodilo, da izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku iz krivdnega razloga ni bila nezakonita in je zato tožnikov tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo. Sklicevanje tožnika na domnevno psihično izčrpanost na tako presojo ni moglo vplivati.

12. Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

Op. št. (1): Podobno že sodba VIII Ips 227/2006 z dne 10. 10. 2006. Op. št. (2): V času tožnikove kršitve veljavni ZVZD posebnega urejanja postopkov in načinov ugotavljanja alkoholiziranosti delavca v splošnih aktih delodajalca ni zahteval in tudi sam teh postopkov ni posebej urejal.