Jedro

Temelj tožbenega zahtevka je pogodbena obveznost tožene stranke, da izplača tožniku zavarovalnino zaradi nastopa zavarovalnega primera. Pristojnost za take vrste sporov izrecno določa 56. člen ZMZPP.

Sodišče v Republiki Sloveniji bi bilo za sojenje v tem sporu pristojno, če bi imela tožena stranka sedež v Republiki Sloveniji (prvi odstavek 48. člena ZMZPP), ali če bi bilo treba obveznost izpolniti v Republiki Sloveniji (56. člen ZMZPP). Ker ne en, ne drug pogoj ni izpolnjen, pristojnosti sodišč v Republiki Sloveniji ni.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka sama trpi svoje stroške revizijskega odgovora.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje se je s sklepom z dne 10.11.1999 izreklo za nepristojno in je tožbo zavrglo. Oprlo se je na 48. člen Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP), ki določa pristojnost sodišč Republike Slovenije v sporih z mednarodnim elementom. Stranki nimata stalnega oziroma začasnega prebivališča ter sedeža v Republiki Sloveniji. Gre za spor iz pogodbenega razmerja, obveznosti pa ni treba izpolniti v Republiki Sloveniji. Zato ni nobene okoliščine, zaradi katere bi bila podana pristojnost katerega od sodišč v Republiki Sloveniji. S popravnim sklepom z dne 20.12.1999 je sodišče prve stopnje popravilo uvod prvega sklepa tako, da je v njem navedlo pooblaščence tožene stranke, in dopolnilo sklep z izrekom o stroških, ki jih mora tožeča stranka plačati toženi. S sklepom z dne 1.2.2000 pa je odločilo, da se ne ugodi tožnikovemu predlogu za oprostitev plačila sodnih taks.

Tožeča stranka se je pritožila proti vsem trem sklepom. Sodišče druge stopnje je vse pritožbe zavrnilo in potrdilo izpodbijane prvostopne sklepe.

Proti sklepu druge stopnje vlaga tožeča stranka revizijo.

Uveljavlja revizijske razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka in predlaga, da revizijsko sodišče razveljavi izpodbijani sklep in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je bila tožba napačno zavržena zaradi nepristojnosti. Pristojnost sodišča prve stopnje je namreč podana po kraju škodnega dogodka. Gre za izbirno krajevno pristojnost. Tožeča stranka je bila upravičena izbrati kot pristojno sodišče po kraju škodnega dogodka. V zvezi s popravnim sklepom navaja, da mora stranka priglasiti stroške do konca obravnave, če te ni, pa v predlogu pred izdajo odločbe. Vztraja tudi pri predlogu za oprostitev plačila sodnih taks.

Revizija je bila vročena toženi stranki, ki je nanjo odgovorila. V odgovoru navaja razloge, zaradi katerih ni podana pristojnost sodišč Republike Slovenije. V zvezi s stroški navaja, da so v skladu z odvetniško in taksno tarifo ter računom za sodne prevode.

Državno tožilstvo se o reviziji ni izjavilo (375. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Zakon o pravdnem postopku določa, da je sodišče Republike Slovenije pristojno za sojenje v sporih z mednarodnim elementom, kadar je njegova pristojnost izrecno določena z zakonom ali z mednarodno pogodbo. Če v zakonu ali mednarodni pogodbi ni izrecne določbe o mednarodni pristojnosti za določeno vrsto spora, je sodišče Republike Slovenije pristojno za sojenje v tovrstnem sporu tudi tedaj, kadar njegova pristojnost izvira iz določb o krajevni pristojnosti (29. člen ZPP). Za primer, kot je obravnavani, ima ZMZPP izrecno določbo v 56. členu in sicer, da je sodišče Republike Slovenije pristojno za spore iz pogodbenih razmerij tedaj, kadar je predmet spora obveznost, ki jo je treba oziroma bi jo bilo treba izpolniti v Republiki Sloveniji. Ta pravda se nanaša na spor o pogodbenem razmerju in sicer na pogodbo o nezgodnem zavarovanju potnikov v vozilu in na pogodbo o avtomobilskem kasko zavarovanju in nezgodnem zavarovanju potnikov. Obveznosti po teh pogodbah ni treba izpolniti v Republiki Sloveniji. Zato pristojnost sodišča v Republiki Sloveniji na podlagi te določbe ni podana. Prav tako ni podana pristojnost po 48. členu ZMZPP, ker tožena stranka nima sedeža v Republiki Sloveniji. Tožeča stranka se smiselno sklicuje na 55. člen ZMZPP, ki določa pristojnost v sporih o nepogodbeni odškodninski odgovornosti, če je bilo na ozemlju Republike Slovenije storjeno škodno dejanje ali če je tu nastopila škodljiva posledica. Škodni dogodek je res nastal na ozemlju Republike Slovenije, toda ne gre za spor o nepogodbeni odškodninski odgovornosti, saj tožnik navaja, da je nesrečo povzročil sam. Temelj njegovega zahtevka ni nepogodbena odškodninska odgovornost tožene stranke ali njenega zavarovanca, temveč pogodbena obveznost tožene stranke, da izplača tožniku zavarovalnino zaradi nastopa zavarovalnega primera. Pristojnost za take vrste sporov izrecno določa 56. člen ZMZPP tako, kot je bilo že obrazloženo. Sodišče v Republiki Sloveniji bi bilo za sojenje v tem sporu pristojno, če bi imela tožena stranka sedež v Republiki Sloveniji (prvi odstavek 48. člena ZMZPP), ali če bi bilo treba obveznost izpolniti v Republiki Sloveniji (56. člen ZMZPP). Ker ne en, ne drug pogoj ni izpolnjen, pristojnosti sodišč v Republiki Sloveniji ni. Zato je tožba pravilno zavržena (tretji odstavek 18. člena ZPP).

Odločitev o stroških je skladna s temeljno odločitvijo v tem sporu in samo v tem obsegu je popravni sklep podvržen revizijski presoji.

Odmere stroškov z revizijo ni mogoče izpodbijati, ker sklep o stroških ni sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 384. člena ZPP).

Iz istega razloga revizijsko sodišče ne more preizkusiti sklepa, s katerim je bilo odločeno o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks.

Odločitev o stroških revizijskega odgovora temelji na prvem odstavku 155. in prvem odstavku 165. člena ZPP. Revizijski odgovor navaja razloge, na katere sta oprli svojo odločitev sodišči prve in druge stopnje. Zato ni prispeval k rešitvi zadeve. Stroški zanj niso bili potrebni in jih mora trpeti tožena stranka sama.