Jedro

Če ima tožena stranka sedež v tujini, spor pa se nanaša na pogodbeno razmerje, ki ga ni potrebno izpolniti v Republiki Sloveniji, sodišče Republike Slovenije za odločanje ni pristojno. Takšno tožbo je potrebno zavreči.

Izrek

Pritožbe se zavrnejo in se potrdijo izpodbijani sklepi sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje se je z izpodbijanim sklepom opr. št. I P 85/99-10 z dne 10.11.1999 po uradni dolžnosti in na ugovor tožene stranke izreklo za nepristojno za odločanje v tej pravdni zadevi ter zavrglo tožbo F. L. zoper toženo stranko, zaradi plačila odškodnine v višini 7.000.000,00 SIT. Z izpodbijanim popravnim sklepom, opr. št. I P 85/99-16 z dne 20.12.1999 je sodišče prve stopnje popravilo sklep opr. št. I P 85/99-10 z dne 10.11.1999 tako, da je v glavi sklepa zapisano, da toženo stranko zastopa Pravna pisarna Pečar - Prosenc o. p. ter odločilo, da je tožnik toženi stranki dolžan povrniti stroške postopka v znesku 255.810,00 SIT v 15 dneh. S sklepom opr. št. I P 85/99-20 z dne 1.2.2000 pa sodišče prve stopnje ni ugodilo predlogu tožnika za oprostitev plačila sodnih taks. Zoper navedene sklepe se pravočasno pritožuje tožnik. Zoper sklep opr. št. I P 85/99-10 z dne 10.11.1999 se pritožuje zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in navaja, da je sodišče prve stopnje pristojno kljub dejstvu, da tožeča stranka nima stalnega ali začasnega bivališča v Sloveniji, ker je do škodnega dogodka prišlo na ozemlju R Slovenije.

Zaradi navedenega predlaga, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi in zadevo pošlje sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Zoper popravni sklep se tožnik pritožuje v delu, ki se nanaša na plačilo pravdnih stroškov. Navaja, da bi morala tožena stranka stroške priglasiti že prej in ne šele po izdaji odločbe sodišča prve stopnje, zaradi česar do povračila stroškov ni upravičena. Tožena stranka do stroškov ni upravičena tudi zato, ker je bila odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe neutemeljena. Če pa je po prepričanju sodišča tožena stranka do stroškov upravičena, so ti odmerjeni previsoko, glede na dejstvo, da je bil postopek zaključen v zelo kratkem času. Tožnik zato predlaga, da pritožbeno sodišče popravni sklep v delu, kolikor se nanaša na stroške pravdnega postopka, razveljavi. V pritožbi zoper sklep opr. št. I P 85/99-20 z dne 1.2.2000 pa tožnik poudarja, da je njegovo preživljanje povezano s stalnim zdravljenjem in odvisnostjo od tuje nege in pomoči, zato polovico svojih dohodkov porabi za te namene. Življenje v Avstriji je bistveno dražje kot v Sloveniji, tako da s svojimi dohodki komaj preživi. Tožnik preživlja prizadetega otroka ter brezposelno ženo.

Sodišče prve stopnje je torej njegove ekonomske zmožnosti napačno ocenilo, zato predlaga spremembo sklepa tako, da se tožnika oprosti plačila sodnih taks.

Tožena stranka je odgovorila na pritožbo zoper sklep, opr. št. I P 85/99-10 ter predlagala njeno zavrnitev. V odgovoru na pritožbo zoper popravni sklep pa je pojasnila, da je svoje stroške priglasila pravočasno in prav tako predlagala zavrnitev pritožbe.

Pritožbe niso utemeljene.

K pritožbi zoper sklep opr. št. I P 85/99-10 z dne 10.11.1999: V skladu z določbo 29. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP; Ur. l. RS 26/99) je sodišče Republike Slovenije pristojno za sojenje, kadar je njegova pristojnost v sporu z mednarodnim elementom izrecno določena z zakonom ali z mednarodno pogodbo.

V obravnavani zadevi ima tožnik stalno prebivališče v Bosni in Hercegovini, začasno prebivališče v Avstriji; tožena stranka ima sedež v Avstriji, do škodnega dogodka pa je prišlo v Sloveniji. Gre torej za raznopravni življenjski pojav oz. spor z mednarodnim elementom in s pomočjo pravil Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (v nadaljevanju ZMZPP; Ur. l. RS 56/99) je potrebno razčistiti vprašanje mednarodne pristojnosti, torej sodne pristojnosti v zadevi, ki vsebuje "tuje elemente".

Temeljno pravilo glede pristojnosti sodišč Republike Slovenije v zadevah z mednarodnim elementom je vsebovano v določbi 1. odstavka 48. člena ZMZPP. Sodišče R Slovenije je po tej določbi pristojno, če ima toženec stalno bivališče ali sedež v R Sloveniji. Tožena stranka ima sedež v Avstriji, zato pristojnost sodišča R Slovenije na podlagi citirane določbe ni podana. V obravnavani zadevi gre za spor iz pogodbenega razmerja (iz sklenjene zavarovalne pogodbe). Za takšne spore je po določbi 56. člena ZMZPP sodišče R Slovenije pristojno tudi tedaj, kadar je predmet spora obveznost, ki jo je bilo potrebno izpolniti v R Sloveniji. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da obravnavane obveznosti ni potrebno izpolniti v R Sloveniji, zato tudi na podlagi določbe citiranega člena pristojnost sodišča R Slovenije ni podana.

Neutemeljeno je pritožbeno sklicevanje tožnika, da je sodišče R Slovenije pristojno, ker je do škodnega dogodka prišlo na ozemlju R Slovenije. ZMZPP v 1. odstavku 55. člena sicer res predvideva pristojnost po kraju škodnega dogodka ali nastanku škodljive posledice (t.im. forum loci delicti commissi), vendar le v sporih o nepogodbeni odškodninski odgovornosti. Obravnavani spor pa je spor iz pogodbenega razmerja, zato uporaba določbe 1. odstavka 55. člena ni na mestu. V obravnavani zadevi tudi ne gre za situacijo iz 2. odstavka 55. člena - torej za spor zoper zavarovalnico zaradi povračila škode tretjim osebam po predpisih o neposredni odgovornosti zavarovalnice (za t.im. direktno tožbo), tožnik je namreč pogodbena stranka zavarovalne pogodbe in ne tretji.

Zakon torej pristojnosti sodišča R Slovenije za primere kot je obravnavani ne določa, zato se je sodišče prve stopnje v skladu z določbo tretjega odstavka 18. člena ZPP, pravilno izreklo za nepristojno in pravilno zavrglo tožbo.

K pritožbi zoper popravni sklep: Pritožbeno sodišče najprej pripominja, da lahko v primeru, ko sodišče prve stopnje ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti ali ni odločilo o delu zahtevka, stranka predlaga, naj sodišče odločbo dopolni (prvi odstavek 325. člena ZPP). Če se predlog za dopolnitev nanaša le na stroške postopka, odloči o njem predsednik senata, brez naroka. V takšnih primerih se izda dopolnilni sklep (določba prvega odstavka 326. člena ZPP) in ne popravni sklep.

Vendar pa je sodišče prve stopnje o stroških postopka odločilo pravilno. V skladu z določbo drugega odstavka 163. člena ZPP mora stranka, če gre za odločbo brez poprejšnjega obravnavanja, povrnitev stroškov zahtevati v predlogu o katerem naj odloči sodišče. Tožena stranka je stroške priglasila v odgovoru na tožbo ter v pripravljalnem spisu z dne 2.11.1999, torej v skladu z zgoraj citirano določbo, pravočasno. Sodišče prve stopnje je stroške tožene stranke tudi pravilno odmerilo. Pritožnik sicer pavšalno zatrjuje, da so odmerjeni stroški previsoki, glede na kratko trajanje postopka.

Pri tem je potrebno poudariti, da stroški niso odvisni od dolžine postopka, ampak so v skladu z določbo 151. člena ZPP pravdni stroški izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka ter stroški nagrade za delo odvetnika. V obravnavani zadevi so nastali stroški nagrade za pooblaščenca tožene stranke, ki jih je sodišče prve stopnje pravilno odmerilo v skladu z veljavno Odvetniško tarifo ter stroški sodnih taks za odgovor na tožbo, ki jih je sodišče odmerilo v skladu z Zakonom o sodnih taksah. Stroške, ki so nastali za prevod, pa je sodišče pravilno odmerilo v skladu s Pravilnikom o sodnih tolmačih. Pri odločanju o povrnitivi stroškov je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo prvega odstavka 155. člena ZPP in upoštevalo le tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo.

K pritožbi zoper sklep opr. št. I P 85/99-20 z dne 1.2.2000: Pravilna je tudi odločitev sodišča prve stopnje, da se tožnikovi prošnji za oprostitev plačila sodnih taks ne ugodi. V skladu z določbo prvega odstavka 168. člena ZPP sodišče oprosti stroškov postopka stranko, ki po svojem splošnem premoženjskem stanju ne zmore teh stroškov brez škode za nujno preživljanje sebe in svoje družine.

Sodišče prve stopnje je skrbno presodilo vse razpoložljive podatke in pravilno zaključilo, da s plačilom taks ne bodo občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se tožnik preživlja. Iz podatkov kazenske sodbe Okrožnega sodišča v Kranju, opr. št. K 309/95 z dne 15.9.1998 je razvidno, da tožnik kot vodilni delavec v gradbeništvu zasluži 1.800 DEM mesečno; iz potrdila z dne 12.12.1999 pa izhaja, da kot zidar mesečno zasluži 12.000 ATS mesečno. V pritožbi zatrjuje, da preživlja invalidno hčer ter brezposelno ženo. Vendar pa tožnik o dejstvu, da je žena brezposelna ni predložil nobenega dokaza, prav tako ni predložil potrdil, ki jih je predlogu za oprostitev dolžan predložiti v skladu z določbo drugega odstavka 169. člena ZPP (potrdila o svojem premoženjskem stanju, potrdila o premoženjskem stanju članov gospodinjstva, zadnje odločbe o dohodnini). Glede na podatke, ki jih je predložil (potrdilo o svojih dohodkih) ter ob upoštevanju okoliščine, da taksa za pritožbo znaša 70.000,00 SIT, za sklep pa 1.500,00 SIT, skupaj torej manj kot polovico tožnikove mesečne plače, je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da plačilo taks ne bo ogrozilo preživljanja tožnika in njegovih družinskih članov.

Pritožbeni razlogi torej niso podani. Sodišče prve stopnje je na pravilno ugotovljeno dejansko stanje, pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku na prvi stopnji tudi ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP, na katere mora pritožbeno sodišče v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti.

Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbe kot neutemeljene zavrnilo in potrdilo sklepe sodišča prve stopnje.

Stroški tožene stranke za odgovora na pritožbo niso potrebni pravdni stroški. Zakon o pravdnem postopku namreč odgovora na pritožbo zoper sklep ne predvideva (366. člen ZPP). Zaradi navedenega tožena stranka sama nosi stroške pritožbenega postopka.