Jedro

Ker je tožeča stranka zahtevala ugotovitev neveljavnosti vknjižbe prepovedi odsvojitve in obremenitve, določene v korist tožene stranke, na nepremičnini, ki je v solasti dveh oseb, gre v tej pravdni zadevi dejansko za objektivno kumulacijo nedenarnih zahtevkov. Izbris vknjižbe prepovedi odsvojitve na nepremičnini, ki je v solasti dveh oseb, je namreč treba obravnavati enako kot primer, v katerem bi tožeča stranka zahtevala izbris vknjižbe prepovedi odsvojitve, določene v korist tožene stranke, na dveh nepremičninah, ki bi bile v lasti različnih oseb.

Izrek

Revizija se zavrže. Tožena

stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki njene revizijske

stroške v znesku 284 ,83 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je zahtevala ugotovitev neveljavnosti vknjižbe prepovedi odsvojitve in obremenitve, določene v korist tožene stranke, na nepremičnini parc. št. 1926/1, k.o. ..., ki je v solasti P. S. in A. B. Sodišče prve stopnje je ugotovilo neveljavnost vknjižbe prepovedi odsvojitve in obremenitve na solastniškem deležu P. S., glede neveljavnosti vknjižbe prepovedi odsvojitve in obremenitve na solastniškem deležu A. B. pa je zahtevek zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje.

3. Revizijo vlaga tožena stranka zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da se reviziji ugodi ter se sodbi sodišč druge in prve stopnje spremenita tako, da se zahtevek zavrne še v preostalem delu, podrejeno pa predlaga razveljavitev sodb in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija ni dovoljena.

6. V premoženjskih sporih je po drugem odstavku 367. člena ZPP revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR. Kadar se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi. Če tožeča stranka v tožbi uveljavlja zoper toženo stranko več zahtevkov, ki imajo različno podlago, se vrednost spornega predmeta določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka, tako da se dovoljenost revizije presoja glede vsakega zahtevka posebej (drugi odstavek 41. člena ZPP).

7. Ker je tožeča stranka zahtevala ugotovitev neveljavnosti vknjižbe prepovedi odsvojitve in obremenitve, določene v korist tožene stranke, na nepremičnini, ki je v solasti dveh oseb, gre v tej pravdni zadevi dejansko za objektivno kumulacijo nedenarnih zahtevkov. Izbris vknjižbe prepovedi odsvojitve na nepremičnini, ki je v solasti dveh oseb, je namreč treba obravnavati enako kot primer, v katerem bi tožeča stranka zahtevala izbris vknjižbe prepovedi odsvojitve, določene v korist tožene stranke, na dveh nepremičninah, ki bi bile v lasti različnih oseb. Zahtevka se prav tako opirata na različno dejansko in pravno podlago, saj je bila prepoved odsvojitve in obremenitve ustanovljena v breme različnih oseb.

8. Tožeča stranka je navedla le eno vrednost spornega predmeta, iz podatkov v spisu pa prav tako ni razvidno, da bi tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje zahtevala ugotovitev vrednosti spornega predmeta za vsak zahtevek posebej. Tožena stranka je sicer v reviziji označila vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe (neveljavnosti vknjižbe prepovedi odsvojitve in obremenitve na solastniškem deležu P. S.) s 4.590,22 EUR, kar pa je le prepis zneska, s katerim je bila označena vrednost celotnega spornega predmeta v tožbi. Ker revizijsko sodišče nima pooblastila za ugibanje, ali je z navedbo ene same vrednosti spornega predmeta ocenjen prvi ali drugi tožbeni zahtevek in koliko odpade na vsakega od uveljavljenih zahtevkov, ima navedba le ene oziroma skupne vrednosti spornega predmeta v primeru objektivne kumulacije nedenarnih zahtevkov enake posledice kot popoln izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta.(1) Revizija tožene stranke tako ni dovoljena, zato jo je revizijsko sodišče na podlagi 377. člena ZPP zavrglo.

9. Tožena stranka, ki z revizijo ni uspela, mora tožeči stranki povrniti stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP). Ti stroški obsegajo nagrado za sestavo odgovora na revizijo, povečano za davek na dodano vrednost, materialne stroške in sodno takso ter znašajo skupaj 284

,83 EUR .

Nagrada za delo odvetnika je odmerjena v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi.

O zamudnih obrestih na prisojene stroške postopka je revizijsko sodišče odločilo skladno z načelnim pravnim mnenjem občne seje VS RS z dne 13. 12. 2006 (Pravna mnenja I/2006).

Op. št. (1): Prim. odločbe VS RS II Ips 346/2006 z dne 13. 7. 2006, II Ips 472/2005 z dne 14. 6. 2007, II Ips 449/2005 z dne 30. 8. 2007.