Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367. člen ZPP, je Vrhovno sodišče toženčev predlog za dopustitev revizije zavrnilo.
Predlog se zavrne.
1. Pravdni stranki sta se s sodno poravnavo IV P 692/2010 z dne 27. 5. 2010 dogovorili, da se njun mladoletni sin zaupa v njuno skupno vzgojo in varstvo. Toženec se je nato skupaj z otrokom v nasprotju z dogovorom iz sodne poravnave odselil na I. in ga tudi vpisal v tamkajšnjo osnovno šolo, kjer je začel obiskovati prvi razred. Pred tem sta pravdni stranki otroka vpisali v osnovno šolo v T. 2. Sodišče prve stopnje je izdalo novo odločbo, s katero je mladoletnega sina pravdnih strank zaupalo v vzgojo in varstvo tožnici, določilo stike med mladoletnim otrokom in tožencem in temu naložilo, da je dolžan za preživljanje mladoletnega otroka plačevati mesečno preživnino v višini 180,00 EUR. Odločilo je, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka. Na podlagi mnenj Centra za socialno delo T., sodnega izvedenca klinične psihologije in izvedenca psihiatra ter zaslišanja pravdnih strank je zaključilo, da je v največjo otrokovo korist, da se zaupa v vzgojo in varstvo materi oziroma tožnici. Z mladoletnim otrokom je opravilo tudi neformalni razgovor.
3. Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje ter odločilo da vsaka stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.
4. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje je vložil toženec. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pomembnih pravnih vprašanjih, in sicer glede stališč pritožbenega sodišča: 1) da ni potrebno ugotavljati pristne otrokove volje in da poročilo Centra za socialno delo ne more izražati otrokove volje; 2) da ni potrebno, da se dopusti preveritev zaključkov izvedenca. Glede prvega vprašanja uveljavlja odstop od ustaljene sodne prakse višjih sodišč (sklicuje se na sodbo Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 2046/2010) in sodbe Vrhovnega sodišča II Ips 682/2007, ker pritožbeno sodišče po vsebini ni upoštevalo mnenja Centra za socialno delo z dne 1. 10. 2013. Sodišče prve stopnje ni ugotovilo otrokove volje, pritožbeno sodišče pa je ni upoštevalo. Izjavo je po izdaji sodbe sodišča prve stopnje podal otrok povsem neobremenjeno s toženčevo voljo. Ko je otrok zvedel, da se bo moral preseliti k tožnici, je toženca prosil, naj se pritoži, prav tako se je bal, da bo pri materi preveč sam, česar ni vajen. Na strani očeta so tudi podane boljše objektivne okoliščine bivanja, saj je oče invalidsko upokojen in ima ves dan čas za otroka, ga lahko vozi v šolo in prihaja ponj, je sposoben in zmožen izvrševati starševsko funkcijo, prepoznava in zadovoljuje potrebe otroka. Pritožbeno sodišče pa je prezrlo in ni obrazložilo otrokove izražene volje, ki bi morala biti eden izmed odločilnih okoliščin za odločitev. Zmotno je ugotovilo, da si otrok želi živeti pri materi. Izvedenec ni razjasnil vpliva tožničine depresivnosti. Dodaja še, da Vrhovno sodišče o tem vprašanju še ni odločilo. Glede drugega vprašanja toženec uveljavlja odstop od sklepa Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 333/2012 in sklepa Vrhovnega sodišča II Ips 772/2005, ker je sodišče prve stopnje zavrnilo dokazni predlog o predložitvi objektivno preverljivih testov, na podlagi katerih je izvedenec ugotavljal izraženo voljo otroka. S tem pa je tožencu onemogočilo preveritev vsebine, izvedenčevih postopkov in zaključkov izvedenskega mnenja. Sklicuje se na odločbo Ustavnega sodišča Up-271/07. Izvedenec N. je površno podal mnenje glede tožničine depresivnosti in otroke volje.
5. Predlog ni utemeljen.
6. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj, izpostavljenih v predlogu toženca, niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (367.c člen ZPP).