Jedro

Delavec sklepa pogodbo o zaposlitvi (in vstopa v delovno razmerje) prostovoljno, zato lahko takšno pogodbo brez pravnih posledic redno odpove kadarkoli po njeni sklenitvi, tudi še pred nastopom dela. Uresničevanje pravice do redne odpovedi mora biti prostovoljno, odvisno le od volje delavca. Zato ne more biti sankcionirano s pogodbeno kaznijo.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka mora v osmih dneh od vročitve te sodbe povrniti toženi stranki njene stroške odgovora na revizijo v znesku 336,00 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednje dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnice, na podlagi katerega bi ji moral toženec plačati pogodbeno kazen v znesku 3.542,98 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 12. 2020 dalje (I. točka izreka). Odločilo je še, da tožnica sama krije svoje stroške tega delovnega spora in predhodnega izvršilnega postopka, tožencu pa mora povrniti 838,24 EUR njegovih stroškov postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo, potrdilo izpodbijano sodbo in odločilo, da mora tožnica tožencu povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 279,99 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Vrhovno sodišče je s sklepom VIII DoR 44/2023 z dne 9. 5. 2023 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je veljaven dogovor o pogodbeni kazni za primer, če delavec odpove pogodbo o zaposlitvi še pred nastopom dela.

4. Tožnica v reviziji nasprotuje stališču sodišč druge in prve stopnje o tem, da pogodbena kazen, ki sta jo stranki dogovorili v pogodbi o zaposlitvi tudi za primer, če bo toženec odpovedal pogodbo o zaposlitvi še pred nastopom dela, ni dopustna oziroma je nična. S tako dogovorjeno pogodbeno kaznijo se ne posega v pravico toženca, da lahko odpove pogodbo o zaposlitvi, zato je takšen dogovor dopusten. Pomembno je, da je toženec odpoved pogodbe o zaposlitvi podal še preden so se začele uresničevati pravice na podlagi opravljanja dela v delovnem razmerju in ne šele kasneje, ko bi bil vključen v delovni proces pri tožnici. Zato je treba položaj toženca obravnavati strožje. Tudi v zadevi VIII Ips 173/2017 je vrhovno sodišče zavzelo stališče, da delovna razmerja niso tako različna od drugih civilnih razmerij, da bi bilo dogovarjanje glede pogodbenih kazni absolutno nedopustno in nezakonito. Grožnja za plačilo pogodbene kazni toženca pod določenimi pogoji ni pomenila grožnje prisilnega dela, temveč le vplivanje na njegov ekonomski položaj, če ne bo spoštoval dogovora z delodajalcem. Meni, da bi bilo treba pri presoji dopustnosti pogodbene kazni v delovnem pravu upoštevati test sorazmernosti. Pravica delavca, da odpove pogodbo o zaposlitvi brez obrazložitve, ob upoštevanju odpovednega roka, je nesporna, vendar pa je mogoče na tako odpoved vezati tudi pogodbeno kazen zaradi varovanja pravic in interesov delodajalca. Z dogovorjeno pogodbeno kaznijo se v ničemer ne posega v pravico delavca do odpovedi pogodbe o zaposlitvi, temveč se z njo zgolj utrjujejo pogodbene obveznosti med njima.

5. Toženec je podal odgovor na revizijo, v katerem predlaga zavrnitev revizije. Priglaša stroške odgovora na revizijo.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (367. člen Zakona o pravdnem postopku; ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (371. člen ZPP).

8. Iz dejanskih ugotovitev sodišč druge in prve stopnje izhaja, da sta tožnica in toženec 19. 11. 2020 sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto vodja inženiring projektov. V pogodbi o zaposlitvi je bilo dogovorjeno, da se delovno razmerje sklepa od 1. 1. 2021 dalje in da delavec nastopi delo 4. 1. 2021 (2. člen). V 20. členu pogodbe o zaposlitvi je bilo določeno, da se pogodba o zaposlitvi šteje za sklenjeno z dnem podpisa obeh pogodbenih strank.

9. V prvem odstavku 15. člena pogodbe o zaposlitvi sta se stranki dogovorili, da je z njenim podpisom, ne glede na datum nastopa dela, ta pogodba sklenjena, zato sta delavec in delodajalec dolžna spoštovati zakonsko določene razloge za odpoved pogodbe o zaposlitvi in odpovedne roke.

10. V drugem odstavku 15. člena pogodbe o zaposlitvi pa je bilo določeno, da je delavec dolžan delodajalcu plačati pogodbeno kazen v višini ene bruto plače, v kolikor neupravičeno ne prične z delom 4. 1. 2021 oziroma mu pogodba o zaposlitvi preneha po njegovi volji ali krivdi pred pričetkom dela ali v roku enega meseca po pričetku dela.

11. Nadalje je bilo ugotovljeno, da toženec 4. 1. 2021 dela pri tožnici ni nastopil, saj je z dopisom z dne 20. 11. 2020 od pogodbe o zaposlitvi odstopil.1 V tem dopisu je navedel, da nepreklicno odstopa od pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto vodja inženiring projektov, ki je bila podpisana 19. 11. 2021, in s tem tudi od sklenitve delovnega razmerja s 1. 1. 2021. Datuma odstopa od pogodbe ni navedel, je pa pojasnil razloge za odstop - s strani tožnice mu je bilo naloženo delo, ki naj bi bilo opravljeno že do 23. 11. 2020, torej v času še pred vzpostavitvijo delovnega razmerja po pogodbi o zaposlitvi. Tožnica je tožencu sporočila, da njegov odstop sprejema, zaradi česar sta obe stranki šteli, da je tožencu na tej podlagi prenehala pogodba o zaposlitvi s tožnico. Tožnica je toženca skupaj z sprejemom odstopa od pogodbe pozvala k plačilu pogodbene kazni v vtoževani višini.

12. Glede na obseg dopuščenega revizijskega vprašanja je predmet revizijske presoje pravilnost stališča sodišč, da dogovor o pogodbeni kazni za primer, če toženec odpove pogodbo o zaposlitvi še pred nastopom dela, ni veljaven.

13. Sodišče prve stopnje je zahtevek tožnice za plačilo pogodbene kazni, ki je temeljil na tem, da je tožencu pogodba o zaposlitvi prenehala po njegovi volji ali krivdi pred pričetkom dela, zavrnilo ob ugotovitvi, da lahko delavec pogodbo o zaposlitvi redno odpove brez razlogov in kadarkoli. Pogodbeno določilo, ki delavcu prepoveduje podati (redno) odpoved pogodbe o zaposlitvi pred nastopom dela, je neveljavno oziroma nično glede na 86. člen Obligacijskega zakonika (OZ, Ur. l. RS, št. 83/2001 in nasl.), saj nasprotuje prvemu odstavku 83. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 in nasl.). Zato je nična tudi določba o pogodbeni kazni, dogovorjena za primer, če bo delavec podal redno odpoved pogodbe o zaposlitvi pred nastopom dela. S tem se je strinjalo tudi sodišče druge stopnje.

14. Prvi odstavek 13. člena ZDR-1 določa, da se glede sklepanja, veljavnosti, prenehanja in drugih vprašanj pogodbe o zaposlitvi smiselno uporabljajo splošna pravila civilnega prava, če ni s tem ali z drugim zakonom določeno drugače. To pomeni, da je treba splošna pravila civilnega prava razlagati v skladu z načeli in pravili, ki veljajo v delovnem pravu.

15. Pogodbena kazen je institut civilnega prava, ki ga opredeljuje 247. člen OZ2 in predstavlja civilno sankcijo za kršitev obveznosti. Pogodbena kazen je namenjena spodbujanju pogodbene stranke k pravilni izpolnitvi obveznosti, ki jo ima dogovorjeno v pogodbi, to obveznost utrjuje, obenem pa olajša položaj upnika, če jo dolžnik krši.3 V pogodbi o zaposlitvi je bila dogovorjena obveznost toženca, da ne bo odstopil od pogodbe o zaposlitvi po njegovi volji (podal odpovedi) pred nastopom dela.

16. Četrta alineja 77. člena ZDR-1 določa, da pogodba o zaposlitvi preneha veljati z redno ali izredno odpovedjo. Po prvem odstavku 83. člena ZDR-1 lahko delavec redno odpove pogodbo o zaposlitvi brez obrazložitve. Posledica redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je enostranska izjava volje delavca, je prenehanje pogodbe o zaposlitvi. Delavec jo lahko poda brez obrazložitve in kadarkoli4, mora pa jo podati v pisni obliki (prvi odstavek 87. člena ZDR-1). Prav tako mora spoštovati tudi odpovedni rok (v tem sporu se vprašanje obveznosti spoštovanja odpovednega roka sicer ni izpostavilo kot sporno5).

17. Delavec sklepa pogodbo o zaposlitvi (in vstopa v delovno razmerje) prostovoljno in svobodno, zato lahko takšno pogodbo brez pravnih posledic redno odpove kadarkoli po njeni sklenitvi. Ta pravica delavca ni omejena niti časovno niti z vsebinskimi pogoji. Uresničevanje pravice do redne odpovedi pogodbe zaposlitvi mora biti prostovoljno, odvisno le od svobodne volje delavca. To je odraz varstva delavca kot šibkejše stranke v delovnem razmerju proti delodajalcu. Delavec lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi, tudi če še ni pričel opravljati dela pri delodajalcu. Pri odločitvi, da bo redno odpovedal pogodbo o zaposlitvi, ga ne morejo zavezovati dogovori z delodajalcem, ki bi bodisi onemogočali bodisi omejevali to njegovo pravico oziroma jo pogojevali z protidajatvijo (kot npr. da bo delavec v primeru podaje redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi sankcioniran s pogodbeno kaznijo). Takšni dogovori so neveljavni.

18. Ker dogovor med tožnico in tožencem, na podlagi katerega mora toženec plačati pogodbeno kazen, če redno odpove pogodbo o zaposlitvi, ni veljaven, je bil zahtevek tožnice utemeljeno zavrnjen.

19. Revizijske navedbe tožnice o tem, da je za pogodbeno kazen pomembno, da toženec še ni pričel izvrševati pravic na podlagi delovnega razmerja oziroma da bi moralo sodišče upoštevati test sorazmernosti pri presoji utemeljenosti pogodbene kazni, niso utemeljene. Kot je bilo že navedeno, na odločitev ne vpliva dejstvo, da toženec še ni nastopil dela. Prav tako ni utemeljeno sklicevanje tožnice na odločbo VIII Ips 173/2017, saj se je v tej zadevi obravnavala drugačna pravna problematika.6

20. Odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje se glasi, da dogovor o pogodbeni kazni za primer, če delavec odpove pogodbo o zaposlitvi še pred nastopom dela, ni veljaven.

21. Glede na navedeno je revizijsko sodišče v skladu s 378. členom ZPP revizijo tožnice zavrnilo kot neutemeljeno.

22. Odločitev o revizijskih stroških temelji na prvem odstavki 165. člena ZPP. Ker tožnica z revizijo ni uspela, sama krije svoje stroške revizije, tožencu pa mora povrniti njegove stroške revizijskega postopka. To so stroški za sestavo odgovora na revizijo 450 točk, materialni stroški 2 % in 22 % DDV, kar skupaj znaša 336,00 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

23. Odločitev je bila sprejeta soglasno.

1 To je sodišče prve stopnje štelo za toženčevo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. 2 Ta člen v prvem odstavku določa, da se upnik in dolžnik lahko dogovorita, da bo dolžnik plačal upniku določen denarni znesek, ali mu preskrbel kakšno drugo premoženjsko korist, če ne izpolni svoje obveznosti ali če zamudi z njeno izpolnitvijo (pogodbena kazen). Po drugem odstavku se šteje, da je kazen dogovorjena za primer, če dolžnik zamudi z izpolnitvijo, če iz pogodbe ne izhaja kaj drugega. Tretji odstavek pa določa, da pogodbena kazen ne more biti dogovorjena za denarne obveznosti. 3 Obligacijski zakonik s komentarjem (splošni del); 2. knjiga, N. Plavšak in drugi, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 231 in naslednje. 4 Glej npr. tudi sodbo Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 32/2021 z dne 15. 2. 2022; Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem; 2. posodobljena in dopolnjena izdaja; Irena Bečan in ostali; GV Založba, Ljubljana 2019, komentar k členu 83, str. 500. 5 Vrhovno sodišče RS se je do tega, da pogodbena kazen ni dopustna niti v primeru, če delavec ne spoštuje odpovednega roka, opredeljevalo v sodbi VIII Ips 18/2023 z dne 14. 5. 2024; podobna problematika je obravnavana tudi v sodbi VIII Ips 18/2024 z dne 28. 5. 2024. 6 V tej zadevi se je presojala pogodbena kazen, ki je bila v pogodbi o zaposlitvi dogovorjena za kršitev konkurenčne klavzule.