Jedro

Dopustitev revizije glede vprašanja, ali glede na določilo prvega odstavka 204. člena ZOR smrt tožnika v pritožbenem postopku vpliva na odločitev o pritožbi zoper sodbo, s katero mu je priznana odškodnina za nepremoženjsko škodo.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali glede na določilo prvega odstavka 204. člena Zakona o obligacijskih razmerjih smrt tožnika v pritožbenem postopku vpliva na odločitev o pritožbi zoper sodbo, s katero mu je priznana odškodnina za nepremoženjsko škodo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku in toženi stranki naložilo, da tožniku J. H. za povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode, ki jo je utrpel v nesreči 26. 10. 2001, plača 8.751,49 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožene stranke in prisojeno odškodnino znižalo na 3.575,00 EUR, sicer pa pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo prve stopnje.

3. Tožena stranka predlaga, da vrhovno sodišče dopusti revizijo zoper sodbo druge stopnje in izpostavlja dve, po njenem mnenju pomembni pravni vprašanji, glede katerih praksa vrhovnega sodišča še ni izoblikovana, praksa višjih sodišč pa ni enotna. Gre za vprašanji: ali bi moralo sodišče glede na to, da je tožnik v pritožbenem postopku umrl, kot pravno podlago za rešitev spora uporabiti določbo prvega odstavka 204. člena Zakona o obligacijskih razmerjih in ali je Republika Slovenija odgovorna za škodo, ki je posledica vzdrževanja cest, za kar je po Zakonu o javnih cestah in Zakonu o gospodarskih javnih službah odgovoren koncesionar. Glede zadnjega vprašanja se sklicuje na odločbe vrhovnega sodišča II Ips 433/2008, II Ips 461/2004 in II Ips 140/2003, v katerih je zavzeto stališče, da za nesrečo na javnem dobru oziroma javni površini odgovarja le upravljalec javnega dobra, ki opravlja gospodarsko javno službo, s katero se zagotavlja trajna in nemotena uporaba tega javnega dobra. Vztraja pa tudi pri stališču, da je bil povzročitelj prometne nesreče (prvotni in sedaj že pokojni) tožnik, ker je kršil 21. člen Zakona o varnosti cestnega prometa, zaradi česar je (vsaj delno) odgovoren za nastalo škodo.

4. Vrhovno sodišče ocenjuje, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku podani le glede prvo zastavljenega vprašanja v predlogu. Zato je dopustilo revizijo glede vprašanja, kot je oblikovano v izreku sklepa. O drugem vprašanju, ki ga izpostavlja predlog za dopustitev revizije, pa je vrhovno sodišče že odločilo in dalo jasne smernice za (nadaljnjo) sodno prakso. Tako je v odločbi II Ips 19/2007 z dne 8. 10. 2009 obravnavalo povsem identično vprašanje, v njej pa se je opredelilo tudi do (predhodnih) drugačnih stališč, izraženih v odločbah, na katere se sklicuje predlog za dopustitev revizije. Del predloga, ki se nanaša na tožnikovo (so)odgovornost za nastalo škodo, pa ne izpostavlja pravnega vprašanja, o katerem naj bi odločilo vrhovno sodišče, pač pa navaja razloge, ki so sicer vsebina revizije – ti razlogi pa niso obenem tudi razlogi, zaradi katerih vrhovno sodišče revizijo dopusti.