Jedro

Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, zelo hude posledice, ki so po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 eden izmed pogojev za dovoljenost revizije, niso izkazane z navedbo, da izpodbijana odločitev za stranko pomeni izgubo premoženja, ki je bilo odvzeto njeni materi in ki ga je družina ustvarjala več generacij.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo je revidentka po odvetniku vložila revizijo. Dovoljenost revizije uveljavlja po 3. točki drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo revidentka izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo njeno tožbo zoper odločbo Upravne enote Jesenice z dne 10. 2. 2010 v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 17. 12. 2010. Tožena stranka je z navedeno odločbo zavrnila revidentkino pritožbo zoper odločbo prvostopenjskega upravnega organa, s katero je ta zavrnil zahtevo ... in revidentke za denacionalizacijo tam navedenega premoženja, ker glede prejšnjega lastnika niti njegovih pravnih naslednikov niso izpolnjeni pogoji iz 9. in 12. člena Zakona o denacionalizaciji.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo glede dovoljenosti uveljavlja revidentka, je revizija sicer dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, revidentka zelo hudih posledic ni izkazala z navedbo, da izpodbijana odločitev zanjo pomeni izgubo premoženja, ki je bilo odvzeto njeni materi in ki ga je družina ustvarjala več generacij. Takšna je ustaljena upravnosodna praksa Vrhovnega sodišča. Glede na navedeno ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po navedeni določbi ZUS-1. 6. Glede na to, da revidentka ni izkazala izpolnjenosti zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.