Jedro

Podane okoliščine, ki kažejo na pristojnost drugega sodišča, so povzročile nejasnost, ki lahko vodi v očitno pomoto, kljub temu da je bila vloga vložena in naslovljena na nepristojno sodišče. Te nejasnosti bi sodišče moralo odpraviti s seznanitvijo stranke o prenosu pristojnosti na podlagi 105.a člena ZS, saj v takem primeru do obravnavane situacije ne bi prišlo, če bi, pa očitna pomota ne bi bila podana, saj bi bila pristojnost sodišča popolnoma jasna.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje in zamudna sodba sodišča prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo razsodilo, da je toženka dolžna tožniku plačati 6.380,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih mesečnih zneskov uporabnine, kot so navedeni v I. točki izreka, dalje do plačila. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo in odločilo o stroških postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo zavrnilo in potrdilo zamudno sodbo sodišča prve stopnje.

**Sklep o dopustitvi revizije**

3. Vrhovno sodišče je s sklepom II DoR 258/2021 z dne 16. 6. 2021 dopustilo revizijo glede pravnih vprašanj, ali je z neizdajo sklepa o nepristojnosti sodišča kršena pravica stranke po določbi 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), kot tudi pravica stranke do sodnega varstva po 23. členu Ustave RS; ali gre za očitno pomoto pooblaščenca - odvetnika po določbi desetega odstavka 112. člena ZPP pri vložitvi odgovora na tožbo, ko je tožba vložena na pristojno sodišče po določilih ZPP, pa je bila pristojnost za odločanje prenesena le z odredbo predsednika sodišča; ali je odvetniku oziroma pooblaščencu zaradi vložitve odgovora na tožbo na sicer pristojno sodišče po ZPP mogoče očitati nestrokovnost, če sklep sodišča o nepristojnosti (sodišča, ki je po določbah ZPP krajevno in stvarno pristojno) sploh ni bil izdan.

**Presoja nižjih sodišč**

4. Sodišče prve stopnje je presodilo, da odgovora na tožbo, pravočasno poslanega nepristojnemu sodišču, ni mogoče šteti kot pravočasnega na podlagi desetega odstavka 112. člena ZPP, ker ne gre za očitno pomoto, če vložnik, ki ga zastopa pooblaščeni odvetnik, vlogo, ki ni tožba, tudi napačno naslovi in ne le vloži pri napačnem sodišču. 5. Sodišče druge stopnje je zaključilo, da ker je bila toženka poučena, da mora odgovor na tožbo vložiti na Okrajno sodišče v Celju, dejanski stan očitne pomote ni izpolnjen. Obrazložilo je, da pravila ZPP o krajevni pristojnosti (razen, ko gre za izključno krajevno pristojnost) niso absolutna in imajo izjeme. Ena izmed njih je predvidena v četrtem odstavku 105.a člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS), po katerem lahko predsednik okrožnega sodišča prenese pristojnost za sojenje v določenem številu zadev ali vrsti zadev med okrajnimi sodišči, ki so organizacijske enote tega okrožnega sodišča. Takšen prenos pristojnosti se objavi v letnem razporedu sodišča, s katerega in na katerega se prenese pristojnost v določeni vrsti zadev. Iz objavljenega Letnega razporeda dela sodnic in sodnikov na okrožnem sodišču v Celju in njegovih organizacijskih enotah za leto 2020 št. Su 1/2020 z dne 13. 12. 2019 izhaja (bil je objavljen na spletni strani obeh okrajnih sodišč), da se pristojnost za sojenje v pravdnih zadevah, razen za zadeve, v katerih zakon določa izključno krajevno pristojnost, na podlagi četrtega odstavka 105.a člena ZS z Okrajnega sodišča v Šentjurju prenese na Okrajno sodišče v Celju. Ker je bila z Okrajnega sodišča v Šentjurju pristojnost za sojenje v pravdnih zadevah prenesena na Okrajno sodišče v Celju (skladno z Odredbo Su 15/2018 z dne 28. 9. 2018, ki pa se javno ne objavi, niti se posebej ne vroča strankam postopka), je bilo Okrajno sodišče v Celju edino pristojno za sojenje v tej zadevi, in sicer ne glede na določila ZPP o splošni krajevni pristojnosti. Toženka je ob vročitvi tožbe prejela poziv za odgovor na tožbo, izdan s strani pristojnega sodišča (Okrajnega sodišča v Celju) in z jasnim opozorilom oziroma navodili, v katerem roku in na katero sodišče mora biti vložen odgovor na tožbo. Tako natančno vsebino poziva predpisuje spremenjeni drugi odstavek 277. člena ZPP, ki določa, da mora poziv, poleg opozorila glede izdaje zamudne sodbe, vsebovati tudi naziv in naslov sodišča, pri katerem je treba vložiti pisni odgovor na tožbo. V obravnavanem primeru je poziv vseboval vse potrebne podatke o pristojnem sodišču. Toženka se ne more uspešno sklicevati na očitno pomoto, saj njena pooblaščenka izročitve poziva, ki je vseboval natančna navodila, niti ni zahtevala. Gre za takšno ravnanje pooblaščenke, ki ne ustreza standardu profesionalne skrbnosti. Čeprav je bila na tožbi sprejemna štampiljka Okrajnega sodišča v Šentjurju, se pooblaščenka ne bi smela zanesti na podatke v tožbi in na sprejemno štampiljko, pač pa bi morala pri podaji odgovora na tožbo - glede na jasno določilo drugega odstavka 277. člena ZPP upoštevati priloženi poziv sodišča. Iz tožbe je razvidna tudi prečrtana opravilna številka zadeve P 27/2020, ki se je nanašala na Okrajno sodišče v Šentjurju, poleg nje pa je odtisnjena opravilna številka P 215/2020, ki se nanaša na pristojno Okrajno sodišče v Celju, zato bi se pri povprečno skrbnem odvetniku že na podlagi navedenega vzbudil razumen dvom o pristojnosti sodišča in si - če tega od stranke ni zahteval že prej - pridobil poziv sodišča in se prepričal, na katero sodišče mora vložiti odgovor na tožbo. Pričakovano ravnanje pooblaščenke pri opravljanju odvetniške dejavnosti je v danem primeru bilo, da si pridobi in prebere poziv sodišča ter nato ravna v skladu z njim, zato je napaka pri vložitvi odgovora na tožbo posledica njene premajhne skrbnosti. Pravila stroke nalagajo, da si odvetnik priskrbi celotno vsebino sodne pošiljke, vključno s pozivom. Zaradi spremenjenega drugega odstavka 277. člena ZPP z novelo ZPP-E (pred novelo citirani člen ni predpisoval natančne vsebine poziva) je skrbnost odvetnika (pri podaji odgovora na tožbo) dodatno postrožena, saj mora odvetnik kot pravno kvalificirana oseba (procesno) pravo poznati in vedeti, da če ravna v nasprotju s pozivom in navodili sodišča, trpi škodljive posledice svojega ravnanja. Na pravilnost izdane zamudne sodbe tudi ne vpliva, da Okrajno sodišče v Šentjurju ni izdalo in ni vročilo sklepa o nepristojnosti, saj gre v predmetni zadevi za prenos pristojnosti po četrtem odstavku 105.a člena ZS, kjer se takšen sklep ne izdaja oziroma sodišče niti nima pravne podlage za izdajo tovrstnega sklepa, temveč se prenos pristojnosti zgolj objavi v letnem razporedu sodišča. **Povzetek navedb strank v revizijskem postopku**

6. Toženka navaja, da je v skladu z ZPP stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Šentjurju, ki ni izdalo sklepa o nepristojnosti. Meni, da izjema po 105.a členu ZS ne pomeni, da se sodišču, iz katerega je prenesena pristojnost, ni treba izreči za nepristojnega. Poudarja, da je izdaja sklepa o nepristojnosti primarnega pomena za seznanitev strank postopka s prenosom pristojnosti. Vsebina sklepa predsednikov sodišč je skopa in ne omogoča natančne seznanitve s pristojnostjo, vsebina pa strankam niti ni znana. Sama vsebina sklepa je v pristojnosti izdajatelja, pri čemer se v praksi sodišč bistveno razlikuje v kriterijih določljivosti. Iz vsebine sklepa se v večini primerov torej posameznik lahko seznani le s številom in vrsto zadev, ki naj bi se prenesle, kar pa ni možno z gotovostjo vedeti v trenutku podaje vloge, saj posameznik ni seznanjen s številom zadev, ki jih je sodišče pred njegovo vlogo že sprejelo v obravnavo. Z neizdajo sklepa o nepristojnosti je tako prišlo do posega v njeno ustavno pravico iz 23. člena Ustave RS, saj pooblaščenka toženke ni bila obveščena o prenosu pristojnosti. Prav tako ni razpolagala s pozivom za vložitev odgovora na tožbo, sama tožba pa je dajala videz, da je pristojno Okrajno sodišče v Šentjurju, saj je bila na tožbi prejemna štampiljka navedenega sodišča, ki je tudi opravilo predhodni preizkus tožbe. Sklicuje se na sklep Vrhovnega sodišča II Ips 315/2015. Meni, da gre za nesorazmeren ukrep izdaje zamudne sodbe v razmerju do procesnih pravic, ki jih ima toženka na podlagi procesnih določb ZPP.

7. Revizija je bila vročena tožniku, ki pa na revizijo ni odgovoril. **Presoja utemeljenosti revizije**

8. Revizija je utemeljena.

9. Iz dejanskih ugotovitev nižjih sodišč, na katere je Vrhovno sodišče vezano (drugi odstavek 370. člena ZPP), izhaja, da je bila na podlagi odredbe Su 15/2018 z dne 28. 9. 2018 pristojnost za sojenje prenesena na Okrajno sodišče v Celju. Sodišče prve stopnje (Okrajno sodišče v Celju) je tožbo s prilogami in pozivom na vložitev odgovora na Okrajno sodišče v Celju vročilo toženki 14. 9. 2020. 30-dnevni prekluzivni rok za vložitev odgovora na tožbo se je iztekel 14. 10. 2020. Navedenega dne je toženka po pooblaščenki priporočeno po pošti vložila odgovor na tožbo pri Okrajnem sodišču v Šentjurju (pri nepristojnem sodišču), ki je na pristojno sodišče prispel 15. 10. 2020, torej prepozno.

10. Toženka v obravnavanem primeru z vročitvijo tožbe v odgovor ni prejela odredbe o prenosu pristojnosti, izdan pa tudi ni bil sklep o nepristojnosti. Pri tem ni sporno, da je bila tožba naslovljena na nepristojno sodišče, zato je tožba dajala videz, da je pristojno Okrajno sodišče v Šentjurju. Na tožbi namreč ni bilo štampiljke Okrajnega sodišča v Celju, na podlagi katere bi toženka lahko sklepala o spremembi pristojnosti. Posledično bi torej toženka morala na prenos pristojnosti po presoji sodišča druge stopnje sklepati na podlagi podatkov v pozivu za odgovor na tožbo. Vendar je pri tem treba upoštevati, da so pozivi že vnaprej pripravljeni obrazci, ki jih torej odvetnik že pozna. Odvetniku torej ne moremo očitati, da ni dovolj natančno prebral poziva oziroma si ga ni pridobil. Vse opisane okoliščine so namreč povzročile nejasnost, ki je sam poziv ne bi odpravil. 11. Takšno stališče je Vrhovno sodišče zavzelo že v odločbi II Ips 315/2015, in sicer da do očitne pomote lahko pride tudi v primerih, ko je vloga vložena in naslovljena na nepristojno sodišče, če so podane določene okoliščine, ki kažejo na pristojnost drugega sodišča oziroma ki povzročijo pri vložniku očitno pomoto. V zvezi s tem ni mogoče slediti razlagi sodišča druge stopnje, da citirana zadeva ni uporabljiva v konkretnem primeru, ker je bila šele z novelo ZPP-E (tj. po sprejetju odločitve v zadevi II Ips 315/2015) v 277. členu ZPP jasno predpisana vsebina poziva. Pri tem je namreč spregledalo, da čeprav ZPP pred novelo navedenega izrecno ni določal, je bilo v pozivu za odgovor na tožbo v zadevi II Ips 315/2015, tako kot v obravnavanem primeru, navedeno sodišče, pri katerem je treba vložiti odgovor na tožbo. Prav tako utemeljitev odstopa od zadeve II Ips 315/2015 z argumentom, da je novela ZPP-E odvetnikovo skrbnost pri podaji odgovora na tožbo še dodatno postrožila, nima podlage v zakonodajalčevem namenu.1

12. Glede na obrazloženo in ob upoštevanju vseh konkretnih okoliščin, ki so povzročile nejasnost, ki vodi v očitno pomoto, torej ni mogoč zaključek o neskrbnosti odvetnika, saj poziv skupaj s tožbo ni bil dovolj jasen. Navedenega ne spreminja niti okoliščina, da sta bili na tožbi navedeni dve opravilni številki. Te nejasnosti pa bi sodišče moralo odpraviti s seznanitvijo stranke o prenosu pristojnosti na podlagi 105.a člena ZS, saj v takem primeru do obravnavane situacije ne bi prišlo, če bi, pa očitna pomota ne bi bila podana, saj bi bila pristojnost sodišča popolnoma jasna.

13. Vrhovno sodišče na podlagi navedenega ugotavlja, da je bila podana očitna pomota odvetnika in da se zato odgovor na tožbo skladno z desetim odstavkom 112. člena ZPP šteje za pravočasno vloženega. Odgovor po presoji Vrhovnega sodišča na drugo - osrednje - dopuščeno vprašanje je po povedanem pritrdilen, zato se Vrhovnemu sodišču ni bilo treba ukvarjati s prvim in tretjim dopuščenim vprašanjem.

**Odločitev o reviziji**

14. Vrhovno sodišče je glede na obrazloženo reviziji ugodilo, razveljavilo sodbo sodišča druge stopnje in zamudno sodbo sodišča prve stopnje ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 379. člena ZPP).

**Odločitev o revizijskih stroških**

15. Odločitev o stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

**Sestava senata in glasovanje**

16. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu vrhovnih sodnic in sodnikov, ki so navedeni v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Glej Poročevalec k noveli ZPP-E (PREDLOG EVA: 2013-2030-0093, str. 150): Pri predlogu za dopolnitev drugega odstavka 277. člena ZPP gre za dosledno implementacijo 17. člena Uredbe št. 805/2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov v slovenski pravni red. Delno je bilo to glede opozorila o plačilu stroškov postopka storjeno že z novelo ZPP-D, v celoti pa, kot kažejo kritike v teoriji, 17. člen Uredbe št. 805/2004 še ni bil implementiran v slovenskem pravnem redu. Navedena zakonska sprememba bo omogočila, da bo mogoče slovenske zamudne sodbe potrditi kot evropski izvršilni naslov in na ta način pospešiti, poenostaviti ter poceniti njihovo izvršitev v drugi državi članici EU.