Jedro

Bodoči stroški lahko predstavljajo spremenjeno okoliščino na strani tožnice šele, ko se bo to zgodilo. Šele takrat bo tožnica ob izkazanih spremenjenih okoliščinah upravičena do zvišanja preživnine po določbi 132. členu ZZZDR.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek tožnice na zvišanje preživnine na 220 EUR mesečno od 1. 7. 2008 dalje zavrnilo in odločilo, da je tožnica dolžna toženki povrniti pravdne stroške v višini 140,45 EUR.

2. Zoper sodbo se laično pritožuje tožnica. Ne strinja se s sodiščem prve stopnje, da se življenjski stroški v štirih letih niso spremenili. Tožnica gre letos septembra v srednjo šolo v Ljubljano, kar bo povečalo njene mesečne izdatke. Tožena stranka je v podjetju D. zaposlena kot direktor, ki ima tri zaposlene voznike. Toženka prejema nižjo plačo od zaposlenih. Toženka je solastnica polovice stanovanjske hiše na P. 2. Sodišče prve stopnje ni odločilo o vračilu dveh hranilnih knjižic na ime N. U., ki jih ima toženka. K pritožbi je tožnica priložila tudi fotokopijo zapisnika o glavni obravnavi opr. št. P 2788/2002, kjer toženka na 5. strani pojasnjuje o bruto zaslužku v P. P..

3. Tožena stranka na vročeno pritožbo ni podala odgovora.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnica v pritožbi ne podaja pritožbenega predloga in tudi ne navaja, iz katerih razlogov po 339. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) izpodbija sodbo. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da prvo sodišče ni storilo absolutnih bistvenih kršitev pravdnega postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), pravilno je tudi uporabilo materialno pravo. Pritožbeno sodišče preizkusi sodbo v tistem delu, v katerem se izpodbija s pritožbo oziroma v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi (razen glede uradnega preizkusa kot je opredeljen v drugem odstavku 350. člena ZPP). Pri ugotovitvi dejanskega stanja je bilo prvo sodišče vezano na trditveno podlago pravdnih strank in na dokaze, ki so jih stranke predlagale.

6. V 132. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) je določeno, da lahko sodišče na zahtevo upravičenca zviša z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila določena preživnina. V skladu z določilom 129. člena ZZZDR se preživnina določa glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca.

7. Sodišče prve stopnje je v postopku ugotovilo, da se potrebe mld. tožnice niso spremenile. Tožnica v pritožbi zatrjuje, da se bodo njene preživninske potrebe zagotovo povečale, ker bo v letošnjem letu nadaljevala šolanje v srednji šoli. Bodoči prehod tožnice iz osnovne v srednjo šolo bo lahko, kot pravilno ugotavlja tudi sodišče prve stopnje, predstavljal spremenjeno okoliščino na strani tožnice šele, ko se bo to zgodilo. Šele takrat bo tožnica ob izkazanih spremenjenih okoliščinah upravičena do zvišanja preživnine po določbi 132. členu ZZZDR. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da glede na trditveno podlago in predložene dokaze, tožnica ni dokazala spremenjenih okoliščin, ki bi narekovale spremembo v preživninski obveznosti toženke. Pritožba opredeljeno ne izpodbija ugotovitev prvega sodišča glede mesečnih stroškov tožnice, ob tem, da je prvo sodišče, glede na trditve tožnice, da so se življenjski stroški v štirih letih morali spremeniti, v sodbi pravilno pojasnilo, da se preživnina priznana s sodno odločbo v skladu z določilom 132.a členom ZZZDR usklajuje enkrat letno z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji. Tudi glede višjih zaslužkov in večjega premoženja (solastnica neobdelanega podstrešja) toženke, tožnica ni postavila ustreznih trditev oziroma so ostale nedokazane, kot to ugotavlja prvo sodišče, predvsem pa je odločilna ugotovitev prvega sodišča, da se potrebe tožnica (še) niso spremenile.

8. Tudi priloga, ki jo je tožnica priložila pritožbi (zapisnik v zadevi opr. št. P 2788/2002 z dne 5.2.2004), na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje ne vpliva. Iz zapisnika izhaja le, da je toženka, ko je bila zaslišana v razvezni pravdi, izpovedala, da je zakoniti zastopnik tožnice, ko je vozil za P. P., zaslužil 600.000,00 SIT (bruto mesečno), nato pa je prevoze za P. P. prevzela toženka, kar ob pomanjkljivih navedbah bolj kaže na to, da je toženka opravljala prevoze za P. P. že od času določitve preživnine leta 2004. 9. Tožnica ni postavila ustreznega zahtevka na vrnitev hranilnih knjižic, podane pa tudi niso okoliščine iz drugega odstavka 408. člena ZPP, ki dopušča sodišču, ko odloča o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok, lahko v zakonu določenih izjemnih primerih odloči tudi brez postavljenega zahtevka. Tožnica bi morala svoj zahtevek v zvezi z vrnitvijo hranilnih knjižic najprej določno postaviti (180. člen ZPP), ki pa se ne bi reševal v okviru posebnega postopka v sporih iz razmerij med starši in otroki (v okviru določb sedemnajstega poglavja ZPP).

10. Ker niso podani razlogi, iz katerih se sodba izpodbija, niti razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnost, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).