Jedro

Ker je podpisnik revizije omejen s skupnim zastopanjem, revizijo pa je podpisal in jo vložil sam, njegovo pravdno dejanje (vložitev revizije) ni upoštevno.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. V tem postopku je bilo po delni spremembi prvostopenjske sodbe s sodbo sodišča druge stopnje pravnomočno odločeno tako, da je bilo toženi stranki naloženo plačilo odškodnine tožniku v znesku 101.339,32 EUR s pripadki.

2. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo. Izpodbija jo v obsodilnem delu za znesek 48.000,00 EUR s pripadki tožniku prisojene odškodnine iz revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava; predlaga obsegu izpodbijanja ustrezno spremembo pravnomočne sodbe.

3. Izvod revizije je sodišče prve stopnje poslalo tožeči stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala zavrnitev revizije (ne da bi priglasila tudi stroške postopka v zvezi z odgovorom na revizijo).

4. Revizija ni dovoljena.

5. V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Izjemoma smeta pravdna dejanja v takšnem postopku opravljati stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če imata opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP). Kdo je zakoniti zastopnik, je v vsakem primeru posebej razvidno iz zakonov, ki urejajo položaj posameznih pravnih oseb, in iz sodnega ali drugega registra, v katerega je vpisana pravna oseba.

6. Iz prvega odstavka 266. člena Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 42/2006 z dne 19. 4. 2006; v nadaljevanju: ZGD-1) izhaja, da delniško družbo zastopa uprava, ki ima lahko enega ali več članov (drugi odstavek 265. člena ZGD-1). Ker ima toženka pravnoorganizacijsko obliko zavarovalniške delniške družbe, zanjo velja specialna določba 22. člena Zakona o zavarovalništvu (Ur. l. RS, št. 13-595/2000 z dne 17. 2. 2000; v nadaljevanju: ZZavar), po kateri mora imeti uprava zavarovalniške delniške družbe najmanj dva člana.

7. Pri pravnih osebah je zastopanje bodisi skupno bodisi posamično. Če je ureditev materialnega prava takšna, da lahko zastopniki le skupaj veljavno zastopajo družbo, velja to tudi za procesna dejanja. Določitev skupnega zastopanja je edina dopustna omejitev, ki učinkuje tudi navzven, torej proti tretjim.

8. Pri upravi, ki ima več članov, ZGD-1 izhaja iz predpostavke, da zastopajo družbo vsi skupaj (kolektivno). Takšno predpostavko pa lahko ovrže statut z določitvijo drugačnega načina zastopanja oziroma drugačnega položaja posameznih članov uprave (drugi in četrti odstavek 266. člena ZGD-1). Smiselno enako izhaja tudi iz 22. člena ZZavar, po katerem člani uprave zavarovalno delniško družbo zastopajo in predstavljajo skupaj, pri čemer nobeden od članov uprave oziroma prokurist ne sme biti pooblaščen za samostojno zastopanje zavarovalne delniške družbe za celoten obseg poslov iz dejavnosti zavarovanja.

9. Sodišče pazi na obstoj upravičenosti za zastopanje po uradni dolžnosti ves čas postopka (80. člen ZPP). Pri tem mora upoštevati predvsem predložene podatke iz ustreznega registra, kot tudi morebitna druga predložena dokazila. V obravnavanem primeru je toženka v postopku z revizijo predložila kopijo zgolj potrdila, da ima podpisnik revizije S. Č. opravljen pravniški državni izpit (priloga B6), revizijo pa je imenovani podpisal in vložil v svojstvu člana uprave Z. M. d.d.. Iz tega torej ne izhaja, da bi bil podpisnik revizije upravičen toženko zastopati posamično, zaradi česar velja domneva skupnega zastopanja (glej tudi podatke poslovnega registra RS – Ajpes, po katerih je podpisnik revizije izrecno upravičen družbo zastopati skupno). Glede na to, da je podpisnik revizije omejen s skupnim zastopanjem, revizijo pa je podpisal in vložil sam, to njegovo pravdno dejanje ni upoštevno. Revizija, ki jo je vložil nekdo, ki nima te pravice, je nedovoljena (glej določbo drugega odstavka 374. člena ZPP) in jo je bilo treba na podlagi določbe 377. člena ZPP zavreči.