Jedro

Spori o veljavnosti ali neveljavnosti oporoke so premoženjski spori. Zato mora biti za to, da se zagotovi strankam postopka pravica do revizije kot izrednega pravnega sredstva, vrednost spornega predmeta določena v času in na način, kot ga določa ZPP/77, določena vrednost spornega predmeta pa mora presegati v 382. členu ZPP/77 določeni znesek.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in ugotovilo, da ni veljavna oporoka, ki jo je z datumom zapisa 24.1.1993 predložila tožena stranka sodišču v zapuščinskem postopku po pok. A. A. Toženim strankam je naložilo, da morajo tožeči stranki nerazdelno povrniti stroške postopka.

Sodišče druge stopnje je z izpodbijano pravnomočno sodbo pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje je vložila pravočasno revizijo tožena stranka in v njej uveljavljala revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Sodišču predložena pismena oporoka pred pričami izpolnjuje vse pogoje, ki so določeni v Zakonu o dedovanju. Zato bi moralo sodišče tožbeni zahtevek zavrniti. Kako je potekal postopek podpisovanja oporoke, bi sodišče lahko ugotovilo z zaslišanjem predlaganih prič. Ker sodišče vseh predlaganih prič ni zaslišalo, je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka. Reviziji naj se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavita, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V postopku, ki je bil opravljen po 390. členu Zakona o pravdnem postopku - ZPP/77, tožeča stranka na revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo.

Revizija ni dovoljena.

Revizijsko sodišče je glede na določbo prvega odstavka 498. člena Zakona o pravdnem postopku iz leta 1999 - ZPP/99 - pri odločanju v tej zadevi uporabilo predpise Zakona o pravdnem postopku iz leta 1977 - v nadaljevanju ZPP/77. Po določbi tretjega odstavka 382. člena ZPP/77 revizije ni v premoženjskih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, izročitev stvari ali izvršitev kakšne druge dajatve, če vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, ne presega v zakonu določenega zneska.

Tožeča stranka je vložila tožbo dne 29.6.1994 in v njej ni navedla vrednosti spornega predmeta.

Tožba je bila vročena toženi stranki, ki je na tožbo odgovorila, v tožbenem odgovoru pa tudi ni opozorila na vprašanje vrednosti spornega predmeta.

V roku in na način, ki je določen v 40. členu ZPP/77, nobena od pravdnih strank ni zahtevala, da naj se vrednost spornega predmeta določi s posredovanjem sodišča. Spori o veljavnosti ali neveljavnosti oporoke so premoženjski spori. Zato mora biti za to, da se zagotovi strankam postopka pravica do revizije kot izrednega pravnega sredstva, vrednost spornega predmeta določena v času in na način, kot ga določa ZPP/77, določena vrednost spornega predmeta pa mora presegati v 382. členu ZPP/77 določeni znesek.

V obravnavanem primeru vrednost spornega predmeta ni bila določena v roku in na način, ki ga določa zakon. Zato si pravdni stranki pravice do revizije nista zagotovili. Revizija, ki jo je proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje vložila tožena stranka, tedaj ni dovoljena. Zato jo je revizijsko sodišče zavrglo (392. člen ZPP/77).