Jedro

Pri nobenem od zastavljenih vprašanj ne gre za pomembno pravno vprašanje v smislu citirane določbe; nekatera kažejo celo na predlagateljevo nerazumevanje odločitve in jasne obrazložitve sodišča druge stopnje.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 13. in 14. plače, odpravnine in nadomestila za neizrabljen letni dopust. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je s presojo, da je tožnik prejel 13. plačo kot regres za letni dopust v skladu s točko 4.3. individualne pogodbe o zaposlitvi (v nadaljevanju PZ), da do 14. plače ni upravičen, ker niso bili izpolnjeni pogoji za njeno izplačilo iz točke 4.4. PZ (sklep direktorja družbe), da do odpravnine ni upravičen, ker zanjo niso izpolnjeni niti pogoji iz točke 10. PZ niti pogoji iz 109. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS št. 42/2002 in naslednji), saj tožnik ni bil predčasno razrešen niti ni bila PZ odpovedana iz poslovnega razloga oziroma razloga nesposobnosti, ampak izredno. Glede nadomestila za neizrabljen letni dopust v trajanju 7 dni je ugotovilo, da je tožnik dopust izrabil in da do nadomestila ni upravičen, če je v času izrabe dopusta od 27. 12. 2005 do 30. 12. 2005 za nekaj ur dnevno prišel v prostore tožene stranke zaradi priprave poročila, kar je bila njegova prostovoljna odločitev. Ugotovilo je tudi, da v izrabo dopusta od 17. 5. 2006 do 19. 5. 2006 in 22.5. 2006 ni bil prisiljen.

2. V pravočasnem predlogu za dopustitev revizije tožnik, ki se ne strinja z odločitvijo sodišča druge stopnje, izpostavlja trinajst vprašanj, ki naj bi bila pomembna za zagotovitev pravne varnosti in enotno uporabo materialnega prava glede pogodbene svobode, pogodbeno dogovorjenih prejemkov, tolmačenja nejasnih pogodbenih določil in razlikovanja med poslovodnimi in vodilnimi delavci, pa tudi za zagotovitev enakosti pred zakonom in razvoj prava preko sodne prakse. Predlaga dopustitev revizije glede naslednjih vprašanj: o razliki med poslovodnimi osebami in vodilnimi delavci, o pomenu pojma 13. in 14. plače, o razlagi spornih in nejasnih pogodbenih določil v pogodbi o zaposlitvi in ali je dogovor o 13. plači mogoče enačiti in razumeti kot dogovor o plačilu regresa, o razlagi določila pogodbe o zaposlitvi, v kolikor niso določeni pogoji, namen in postopek izplačila 14. plače, izplačilo pa je določeno v pogodbi o zaposlitvi, o obravnavi razrešitve vodilnega delavca in odpovedi pogodbe o zaposlitvi, o vprašanju položaja vodilnega delavca oziroma uporabe določb ZGD-1 o razrešitvi, ali je mogoče odpravnino ob razrešitvi enačiti z odpravnino po 109. členu ZDR, ali pripada vodilnemu delavcu odpravnina po pogodbi o zaposlitvi, čeprav mu ne pripada po 109. členu ZDR, ali je možno s pogodbo o zaposlitvi dogovoriti tudi odpravnino za primer izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ali je možno vodilnemu delavcu izredno odpovedati pogodbo o zaposlitvi in pri tem šteti, da ni bil predčasno razrešen, ali pripada vodilnemu delavcu nadomestilo za neizrabljen letni dopust, ki je bil evidentiran, pa ga delavec zaradi nujnega odrejenega dela dejansko ni mogel izrabiti, ali se delavec lahko odpove pravici do dopusta na ta način, da v času evidentiranega dopusta dela, ali ima delavec pravico do odškodnine za neizrabljen letni dopust, če mu v času evidentiranega dela delodajalec odredi delo.

V predlogu tožnik glede položaja vodilnega delavca opozarja na neenotno sodno prakso in citira dve odločitvi, ki naj bi bili v nasprotju z obravnavano: VIII Ips 382/2006 z dne 22. 1. 2008 in Pdp 1289/98 z dne 13. 1. 2000. 3. Predlog ni utemeljen.

4. Sodišče po prvem odstavku 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

5. Vrhovno sodišče ugotavlja, da pri nobenem od zastavljenih vprašanj ne gre pomembno pravno vprašanje v smislu citirane določbe; nekatera kažejo celo na predlagateljevo nerazumevanje odločitve in jasne obrazložitve sodišča druge stopnje (zlasti glede pomena 13. plače kot regresa in odpravnine). V obravnavanem primeru tudi ne gre za odstop od odločitev, ki jih predlagatelj citira in ki naj bi kazala na neenotnost prakse višjega sodišča oziroma odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, saj sodišče tožnika ni obravnavalo kot poslovodnega delavca.

6. Ker glede na navedeno niso podani razlogi, zaradi katerih se predlaga dopustitev revizije, je vrhovno sodišče predlog zavrnilo.