Jedro

Iz izpodbijane sodbe izhaja, da je tožnica navedbe o vlaganjih postavila za primer, če bi sodišče zavzelo stališče, da nepremičnine niso skupno premoženje.

Ker je bilo tožničinemu zahtevku, da v skupno premoženje pravdnih strank spada (celotna) kmetija, v celoti ugodeno, je odločitev pritožbenega sodišča, da se pravdni postopek v delu za plačilo zneska 48.391,96 EUR z obrestmi (t.j. za povračilo vlaganj v kmetijo v delu, ki naj bi predstavljal posebno premoženje toženca) ustavi in se bo (postopek o delitvi skupnega premoženja) nadaljeval po pravilih nepravdnega postopka, pravilna in zakonita (primerjaj 21. člen ZPP) ter ne pomeni zatrjevane kršitve pravila o (delni) pravnomočnosti in odločitve v škodo pritožnice, ki se je edina pritožila.

Izrek

I. Revizija zoper odločitev o stroških postopka se zavrže. II. Sicer se revizija zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom ustavilo postopek v delu, ki se nanaša na tožbeni zahtevek za izplačilo vrednosti skupnega premoženja v višini 299.274,90 EUR z obrestmi, in odločilo, da se bo nadaljeval po pravilih nepravdnega postopka pred Okrajnim sodiščem v Radovljici, s sodbo pa ugotovilo, da v skupno premoženje pravdnih strank spada: - do 7/20 nepremičnin, navedenih v I. točki izreka, ki predstavljajo kmetijo na naslovu ..., pri čemer deleža pravdnih strank znašata eno polovico (t. j. do 7/40) za vsakega (I. točka izreka); - do ½ poslovnega deleža gospodarske družbe D. d. o. o. (prva alineja II. točke izreka); - 45 ovac in 2 konja, last vsakega do 1/2 (druga alineja II. točke izreka). V III. točki izreka je toženca zavezalo za plačilo zneska 48.391,96 EUR, ki jih je dolžan tožnici plačati iz naslova povečanja vrednosti njegovega posebnega premoženja (13/20 kmetije). Zavrnilo pa je tožbeni zahtevek, da v skupno premoženje pravdnih strank spada več kot 7/20 nepremičnin, ki predstavljajo kmetijo (prva alineja IV. točke izreka), in brunarica na S. s pripadajočo opremo (druga alineja IV. točke izreka). Zavrnilo je tudi zahtevek za plačilo zneska 17.940,00 EUR iz naslova tožničinega dela na kmetiji (tretja alineja IV. točke izreka). Odločilo je še, da pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pravdnega postopka (V. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je tožničini pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo v prvi alineji IV. točke izreka tako, da je ugotovilo, da v skupno premoženje pravdnih strank sodi poleg 7/20 še 13/20 nepremičnin (kmetije), ki so v navedenem deležu last pravdnih strank vsakega do ½, to je tožnice do 13/40 in toženca do 13/40; v III. točki izreka (za plačilo zneska 48.391,96 EUR z obrestmi) pa tako, da se postopek tudi v tem delu ustavi in se bo nadaljeval po pravilih nepravdnega postopka pred Okrajnim sodiščem v Radovljici. V preostalem delu je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu (to je v drugi in tretji alineji IV. točke izreka in v V. točki izreka) potrdilo sodba sodišča prve stopnje. Odločilo je še o stroških pritožbenega postopka.

3. Tožnica v pravočasni reviziji zoper drugostopenjsko sodbo uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Poudarja, da se zoper odločitev v III. točki izreka prvostopenjske sodbe, ki tožencu nalaga, da ji mora plačati znesek 48.391,96 EUR, ni pritožila in da je zato v tem delu prvostopenjska sodba pravnomočna, sodišče druge stopnje pa je s tem, ko je III. točko izreka prvostopenjske sodbe spremenilo tako, da je postopek (tudi) v tem delu ustavilo in odločilo, da se bo nadaljeval po pravilih nepravdnega postopka pred Okrajnim sodiščem v Radovljici, prekoračilo zahtevek. Poudarja, da nikoli ni predlagala nobene ustavitve pravdnega postopka v tem delu, zato je odločitev pritožbenega sodišča v tem delu nepravilna in nezakonita. Izrecno se ne strinja z obrazložitvijo izpodbijane sodbe v 19. točki. Sodišče tudi seznanja z dejstvom, da je toženec že pred vložitvijo tu obravnavane tožbe celotno skupno premoženje brez njenega (tožničinega) dovoljenja hipotekarno zastavil banki in, ker posojila ni odplačeval, banka izterjuje svojo denarno terjatev s prodajo vseh skupnih nepremičnin. Postopka razdružitve skupnega premoženja tako ne bo, ker se bodo upniki prej poplačali v izvršilnem postopku s prodajo zastavljene kmetije. Graja tudi odločitev o stroških postopka. Predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku za plačilo zneska 48.391,96 EUR z obrestmi in za povračilo vseh pravdnih stroškov ugodi, podrejeno pa, da sodbi razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Revizija je bila vročena tožencu, ki nanjo ni odgovoril. 5. Revizija zoper sklep o stroških ni dovoljena, sicer pa ni utemeljena.

O nedovoljenosti revizije

6. Tožnica v reviziji izpodbija tudi odločitev o stroških postopka. Odločitev o stroških postopka, čeprav je vsebovana v sodbi, se šteje za sklep. Revizija je dovoljena samo zoper sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča (prvi odstavek 384. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Sklep o stroških pa ni sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča. Zato je revizijsko sodišče revizijo v tem delu zavrglo (377. člen ZPP).

O neutemeljenosti revizije

7. V tu obravnavani zadevi je prvostopenjsko sodišče (med drugim) ugotovilo, da v skupno premoženje pravdnih strank spada do 7/20 nepremičnin, ki predstavljajo kmetijo ..., pri čemer deleža pravdnih strank znašata eno polovico (t. j. do 7/40) za vsakega (I. točka izreka). Preostali del do 13/20 nepremičnin, ki predstavljajo kmetijo ..., pa je na podlagi pogodbe o dosmrtnem premoženju posebno premoženje toženca. Ugotovilo je tudi, da sta v del (do 13/20) kmetije ..., ki predstavlja posebno premoženje toženca, pravdni stranki vlagali, in sicer se je zaradi vlaganj pravdnih strank vrednost nepremičnin (kmetije ...) povečala za 148.898,35 EUR (13/20 od tega znaša 96.783,93 EUR). Ker je šlo pri teh vlaganjih za skupno premoženje, na katerem sta deleža pravdnih strank enaka, je tožnica upravičena do 1/2 vlaganj, to je 48.391,96 EUR. Zato je prvostopenjsko sodišče v III. točki izreka toženca zavezalo za plačilo zneska 48.391,96 EUR z obrestmi, ki jih je dolžan tožnici plačati iz naslova povečanja vrednosti njegovega posebnega premoženja (do 13/20 kmetije ...). Drugostopenjsko sodišče pa je (po obravnavi tožničine pritožbe) prvostopenjsko sodbo spremenilo tako, da je ugotovilo, da v skupno premoženje pravdnih strank sodi poleg 7/20 še 13/20 nepremičnin (kmetije ...), torej celotna kmetija ..., ki je last pravdnih strank vsakega do ½. Posledično je spremenilo tudi III. točko izreka (za plačilo zneska 48.391,96 EUR z obrestmi) tako, da je postopek (tudi) v tem delu ustavilo in odločilo, da se bo nadaljeval po pravilih nepravdnega postopka pred Okrajnim sodiščem v Radovljici.

8. Upoštevajoč navedeno revizijsko sodišče pritrjuje stališču pritožbenega sodišča, da sta zahtevka za plačilo zneska 48.391,96 EUR z obrestmi (t. j. za povračilo vlaganj v kmetijo ... v delu, ki naj bi predstavljal posebno premoženje toženca) in za zavrnitev zahtevka, da v skupno premoženje pravdnih strank spada več kot 7/20 kmetije ..., tako povezana, da se medsebojno izključujeta. Iz izpodbijane sodbe namreč izhaja, da je tožnica navedbe o vlaganjih postavila za primer, če bi sodišče zavzelo stališče, da nepremičnine niso skupno premoženje (primerjaj opombo številka 6 na 8 strani sodbe sodišča druge stopnje), revidentka pa navedenega v reviziji izrecno ne izpodbija, saj ne trdi, da zahtevka za povračilo vlaganj v kmetijo ... ni uveljavljala podrejeno (za primer, če njenemu stvarnopravnemu zahtevku za ugotovitev, da v skupno premoženje pravdnih strank spada (celotna) kmetija ..., ne bo v celoti ugodeno), pač pa kumulativno s stvarnopravnim zahtevkom za ugotovitev, da v skupno premoženje pravdnih strank spada (celotna) kmetija ... Pri tem velja pojasniti, da po uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku - ZPP-D(1), revizijsko sodišče po uradni dolžnosti ne pazi več na bistvene kršitve določb postopka in na pravilno uporabo materialnega prava, temveč je vezano samo na to, kar revidentka izrecno uveljavlja v reviziji.

9. Ker je bilo torej tožničinemu stvarnopravnemu zahtevku, da v skupno premoženje pravdnih strank spada (celotna) kmetija ..., v celoti ugodeno, je odločitev pritožbenega sodišča, da se pravdni postopek v delu za plačilo zneska 48.391,96 EUR z obrestmi ustavi in se bo (postopek o delitvi skupnega premoženja) nadaljeval po pravilih nepravdnega postopka, pravilna in zakonita (primerjaj 21. člen ZPP) ter ne pomeni zatrjevane kršitve pravila o (delni) pravnomočnosti in odločitve v škodo pritožnice, ki se je edina pritožila.

10. Glede na navedeno je revizijsko sodišče tožničino revizijo v dovoljenem delu kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP) in z njo tudi njen zahtevek za povrnitev stroškov revizije (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

Op. št. (1): Ur. l. RS št. 45/2008, ki je začel veljati 1. 10. 2008.