Jedro

Po presoji Vrhovnega sodišča revidentovo vprašanje ni pomembno pravno vprašanje po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj iz določb prvega in petega odstavka 40. člena ZBPP jasno izhaja, da je rok vrnitve napotnice vezan na opravo storitve, za katero je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena.

Izrek

Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnik (sedaj revident) vložil revizijo, katere dovoljenost utemeljuje z razlogi po 2. točki drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo revidentovo tožbo zoper sklep Okrožnega sodišča v Kranju, Organa za brezplačno pravno pomoč, št. Bpp 551/2010 z dne 31. 5. 2012, s katerim je bil zavržen revidentov predlog za odmero nagrade in stroškov za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem na prvi in drugi stopnji v pravdnem postopku.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo revident uveljavlja, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve.

6. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje. Če se revident sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišč prve stopnje, na katere se sklicuje, pa mora reviziji priložiti.

7. Revident kot pomembno pravno vprašanje izpostavlja vprašanje razlage določb 40. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v zvezi s vprašanjem: „Kdaj je začel teči rok za priglasitev stroškov zastopanja na podlagi odločbe o brezplačni pravni pomoči, in sicer, ali je začel teči prvi dan po pravnomočnosti sodbe ali pa prvi dan potem, ko je revident izvedel za pravnomočnost in izvršljivost izpodbojne sodbe?“. Navaja, da osemdnevni rok za priglasitev (predložitev napotnice) začne teči prvi dan potem, ko tožnik izve za pravnomočnost in izvršljivost sodbe, in ne prvi dan po pravnomočnosti sodbe, saj šele s pravnomočnostjo izve, ali je njegova storitev v celoti opravljena. V zvezi s tem uveljavlja tudi odstop od sodne prakse.

8. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in glede na določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije zaradi pravnega vprašanja podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Revizija zato ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago zakonskega besedila (odločbe Vrhovnega sodišča X Ips 774/2008, X Ips 776/2008, obe z dne 21. 1. 2009 in X Ips 151/2008 ter X Ips 238/2008, obe z dne 9. 4. 2009). Prav takšno pa je vprašanje razlage določb 40. člena ZBPP, ki ga izpostavlja revident. 9. Po prvem odstavku 40. člena ZBPP je namreč izvajalec brezplačne pravne pomoči dolžan napotnico po končani opravi storitve pravne pomoči predložiti strokovni službi za brezplačno pravno pomoč, organizirani pri vsakem pristojnem sodišču. Po petem odstavku 40. člena ZBPP izvajalec brezplačne pravne pomoči ni upravičen do plačila storitev brezplačne pravne pomoči, če napotnice ne vrne v roku 8 dni po opravljeni storitvi.

10. Po presoji Vrhovnega sodišča navedene zakonske določbe dajejo jasen odgovor, da je rok vrnitve napotnice vezan na opravo storitve, za katero je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena (prvi in peti odstavek 40. člena ZBPP). Za odločitev o tem, ali je bila napotnica pravočasno poslana strokovni službi za brezplačno pravno pomoč, je torej pomembna okoliščina, kdaj je bila storitev opravljena v smislu določbe prvega odstavka 40. člena ZBPP, iz katere pa ne izhaja, da bi bila popolnost napotnice vezana na datum končanja (posamezne stopnje) sodnega postopka oziroma na pravnomočnost in izvršljivost. To tudi ne izhaja iz določb 39. člena ZBPP. V tem smislu je v izpodbijani sodbi določbo 40. člena ZBPP uporabilo tudi sodišče prve stopnje. Ker sta zakonski določbi prvega in petega odstavka 40. člena ZBPP jasni in ne potrebujeta dodatne razlage, odločitev Vrhovnega sodišča, ki bi tej pisni zakonski formulaciji sledila, ne bi doprinesla k pravni varnosti, enotni uporabi prava, zato vprašanje razlage citiranih določb ni pomembno pravno vprašanje po vsebini te zadeve v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 11. Revident tudi ni izkazal odstopa od sodne prakse, glede katerega v potrditev svojih navedb tudi sicer ni navedel nobenih opravilnih številk zadev in tudi ni predložil nobenih sodnih odločb. 12. Glede na to, da v obravnavanem primeru revident ni izkazal izpolnjenosti zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije, je Vrhovno sodišče zavrglo revizijo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

13. Ker revident z revizijo ni uspel, sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).