Jedro

Sklep o zavrženju prošnje za dodatni rok za izpolnitev obveznosti ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1 zavrglo tožnikovo tožbo zoper 4. točko sklepa kmetijskega inšpektorja Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Enote Ljubljana, Izpostave Kočevje z dne 3. 7. 2009, v zvezi z 2. točko odločbe tožene stranke z dne 17. 8. 2009. Z navedenim sklepom je prvostopenjski upravni organ odločil, da je tožnik dolžan denarno kazen v znesku 400 EUR, ki je bila zagrožena s sklepom o dovolitvi izvršbe istega organa z dne 24. 4. 2009, plačati v petnajstih dneh po vročitvi sklepa (1. točka izreka sklepa). Nadalje je odločil, če bo tožnik še naprej uporabljal kmetijsko zemljišče v nasprotju z naloženo obveznostjo in ne bo odstranil nasipanega materiala do 31. 8. 2009 ter zemljišče zravnal in zatravil, bo kot prisilni ukrep uporabljena nova denarna kazen v znesku 500 EUR (2. točka izreka sklepa), ter odločil, da pritožba zoper sklep ne zadrži začete izvršbe (3. točka izreka sklepa). Tožena stranka je pritožbo zoper prvostopenjski sklep zavrnila (1. točka izreka odločbe) in dodala novo 4. točko izreka sklepa, s katero je odločila, da se prošnja zavezanca za dodatni rok za izpolnitev obveznosti kot prepozna zavrže (2. točka izreka odločbe) na podlagi tretjega odstavka 99. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP.

2. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da izpodbijani akt – 4. točka izreka sklepa prvostopenjskega organa, ki jo je dodal drugostopenjski organ z 2. točko izreka svoje odločbe, ki se glasi „ prošnja zavezanca za dodatni rok za izpolnitev obveznosti se zavrže“ ni sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, ki bi ga bilo možno izpodbijati v upravnem sporu, saj gre za sklep procesne narave.

3. Pritožnik v pritožbi, ki jo vlaga zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu in zmotne uporabe materialnega prava, predlaga, da Vrhovno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu oziroma izpodbijani sklep spremeni. Navaja, da sodišče napačno meni, da s tožbo izpodbija le 4. točko izreka sklepa prvostopenjskega upravnega organa, ki jo je dodala tožena stranka, s katero je bila prošnja za dodatni rok za izpolnitev obveznosti zavržena, saj je le sledil pravnemu pouku tožene stranke, ki je napisala, da je tožba dopustna le zoper 2. točko izreka odločbe, ne pa tudi zoper 1. točko, s katero je bila pritožba zavrnjena. Odločitev sodišča je nezakonita, saj nasprotuje pravnemu pouku tožene stranke, če je pravni pouk napačen, pa bi prvostopenjsko sodišče moralo obravnavati tožbo po vsebini, zato je odločitev nezakonita, stališče sodišča, da gre le za procesni sklep, pa napačno. Sodišče prve stopnje tudi ni opravilo glavne obravnave in je podana bistvena kršitev določb postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Z izpodbijanim sklepom ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke. To odločitev je vsebovala upravna odločba z dne 14. 2. 2008, s katero je bila tožniku prepovedana uporaba tam navedenega zemljišča v kakšen drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo. Akti, ki pomenijo zgolj procesno odločitev, tak pa je tudi izpodbijani sklep, so predmet presoje v upravnem sporu le takrat, če tako določa ZUS-1 (prvi odstavek 2. člena ZUS-1). Po določbi drugega odstavka 5. člena ZUS-1 se v upravnem sporu lahko izpodbijajo le tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Ker sklep o zavrženju prošnje za dodatni rok za izpolnitev obveznosti med takšne sklepe ne sodi, ga ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je pritožnikovo tožbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo, saj izpodbijani akt ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Enako stališče je Vrhovno sodišče zavzelo tudi v drugih zadevah, na primer v sklepih I Up 443/2009 z dne 15. 4. 2010, I Up 455/2008 z dne 1. 10. 2009 in I Up 253/2009 z dne 9. 7. 2009. 6. Na drugačno odločitev v zadevi ne morejo vplivati pritožnikovi ugovori, da je bil pravni pouk napačen, saj je tožena stranka pravilno zapisala, da zoper 1. točko izreka odločbe, s katero je bila pritožba zavrnjena, ni upravnega spora, pač pa je zapisala, da je dovoljen upravni spor zoper prvostopenjski sklep, vendar tožnik s tožbo ni izpodbijal celotnega prvostopenjskega sklepa, temveč le IV. točko njegovega izreka. Tožena stranka pa s tem, ko je zapisala, da je upravni spor dopusten zoper 2. točko izreka njene odločbe, s katero je dodala novo 4. točko v izreku prvostopenjskega sklepa in zavrgla prošnjo za dodatni rok, ne more podeliti stranki več pravic, kot jih ji daje zakon.

7. Neutemeljen je pritožnikov ugovor, da sodišče ni opravilo glavne obravnave in je zato podana bistvena kršitev določb postopka, saj je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo že pri predhodnem preizkusu in je ni vsebinsko obravnavalo. Glavna obravnava pa se opravi, če sodišče o tožbi odloča meritorno (51. in naslednji členi ZUS-1).

8. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 76. člena v zvezi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1 potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.