Jedro

Kadar zaradi naknadnih sprememb pri kupljeni nepremičnini kupec ne more izpeljati vpisa lastninske pravice, mora od stečajnega sodišča pridobiti nov sklep. Kadar kupec zaradi prezadolženosti nima interesa za prepis lastninske pravice, lahko upnik kupca to doseže s tožbo po petem odstavku 168. člena ZIZ. Vendar prav zato, ker je kupec z nakupom na javni dražbi v stečajnem postopku originarno pridobil lastninsko pravico, zadošča, da vloži tožbo le zoper kupca.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Tožnik kot upnik v izvršilnem postopku zoper prvo toženo družbo in S. K. uveljavlja terjatev v znesku 50.000,00 EUR. Potem, ko je ugotovil, da je prva tožena družba leta 1995 v stečajnem postopku zoper družbo V. d.o.o., kupila stanovanje, da pa zaradi naknadnega etažiranja ni prišlo do prepisa lastništva v zemljiški knjigi, je na podlagi petega odstavka 168. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) od sodišča zahteval, naj razsodi, da je prva tožena družba lastnica te nepremičnine in naj se v zemljiški knjigi lastninska pravica vknjiži nanjo. Ker je bila v zemljiški knjigi lastninska pravica še vedno vknjižena na (po zaključenem stečajnem postopku izbrisano) družbo V. d.o.o., je tožbo vložil tudi zoper pravne naslednike te družbe, družbo C. d.o.o., D. d.o.o. in R. S. Tožnik je od sodišča zahteval, da pravnim naslednicam izbrisane družbe V. d.o.o. naloži tudi izstavitev zemljiškoknjižne listine za prepis lastninske pravice na prvo toženo družbo.

2. Sodišče prve stopnje je zoper prvo toženo družbo izdalo zamudno sodbo, zoper tretjo in četrto toženko pa sodbo in je ugodilo tožbenemu zahtevku za ugotovitev obstoja lastninske pravice, obenem je tretji in četrti toženi družbi naložilo tudi izstavitev zemljiškoknjižne listine za vpis lastninske pravice na nepremičnini na tožnika. Tožbeni zahtevek zoper drugo toženo R. S. je zavrnilo.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi tretje in četrte toženke ugodilo in je sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tudi zoper njiju tožbeni zahtevek zavrnilo. Obrazložilo je, da je bila družba V. zaradi zaključka stečajnega postopka iz sodnega registra izbrisana 8.1.2010 in da po več kot enem letu od dne izbrisa tretja in četrta tožena družba, ki sta bili njeni družbenici, ne odgovarjata za njene obveznosti. Navedlo je tudi, da bo tožnik moral predlagati stečaj nad naknadno najdenim premoženjem.

4. Tožnik je zoper takšno odločitev vložil predlog za dopustitev revizije in Vrhovno sodišče je s sklepom II DoR 44/2014 z dne 22. 5. 2014 revizijo dopustilo glede vprašanj: - ali je treba v primeru, ko je zemljiškoknjižni lastnik zaradi zaključnega stečajnega postopka že izbrisan iz sodnega registra, vložiti tožbo po petem odstavku 168. člena ZIZ ali predlagati stečaj nad naknadno najdenim premoženjem? - ali je tožeča stranka kot upnik v okoliščinah konkretnega primera upravičena predlagati začetek stečajnega postopka nad naknadno najdenim premoženjem oziroma lahko vloži tožbo iz petega odstavka 168. člena ZIZ in kdo je v tem primeru pasivno legitimiran na strani zemljiškoknjižnega lastnika.

5. Na podlagi tega sklepa je tožnik vložil revizijo. Poudarja, da sam ni upnik zemljiškoknjižnega lastnika, temveč upnik dolžnika, ki ima terjatev do zemljiškoknjižnega lastnika. Zato po Zakonu o finančnem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) nima procesnih pravic in mu je v stečajnem postopku (tudi nad morebiti naknadno najdenim premoženjem) sodelovanje onemogočeno. Navaja, da ima v stečajnem postopku po ZFPPIPP (ne glede na to, ali pravno podlago predstavlja 443. člen ali po mnenju predlagatelja pravilno 380. člen) procesna upravičenja zgolj upnik v stečajnem postopku, ne pa tožnik, niti ne dejanski lastnik, saj je ta nastopal kot kupec nepremičnine v postopku prodaje stečajne mase stečajnega dolžnika. Navaja, da se zato zastavlja vprašanje, kako naj tožnik prepreči pasivnost svojega dolžnika, če ta ne bi želel uveljavljati svojih pravic in v stečajnem postopku nad naknadno najdenim premoženjem ne bi prijavil izločitvene pravice. Opozarja, da pa tudi dolžnik kot dejanski lastnik nepremičnine v konkretnem primeru nima upravičenj iz 380. člena ZFPPIPP, prvič zato, ker v stečajnem postopku ni sodeloval kot upnik in drugič zato, ker 380. člen ne ureja izločitvenih pravic, ampak terjatve, ki se poplačajo iz razdelitvene mase. Na izpostavljena vprašanja sodišče druge stopnje sploh ni odgovorilo in izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti. Tožnik opozarja, da je zato podana bistvena kršitev določb postopka pred sodiščem druge stopnje iz prvega in drugega odstavka 399. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

6. Sodišče je revizijo vročilo toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

7. Revizija ni utemeljena.

8. Tožnik ima prav, ko v reviziji opozarja, da je zmotno materialnopravno stališče sodišča druge stopnje, da ni ravnal pravilno, ko je vložil tožbo po petem odstavku 168. člena ZIZ ampak bi moral v obravnavanem primeru predlagati stečaj nad naknadno najdenim premoženjem. Tožnik utemeljeno opozarja, da nima terjatve do stečajnega dolžnika, ampak ima terjatev do prve tožene družbe, ki je na javni dražbi v stečajnem postopku kupila sporno nepremičnino.

9. ZFPPIPP v drugem in tretjem odstavku 342. člena določa, da v primeru, če je predmet prodajne pogodbe nepremičnina, sodišče po plačilu kupnine na predlog upravitelja izda sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, s katerim odloči, da so izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninsko pravice v korist kupca. Pravnomočni sklep je listina, ki je podlaga za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca in druge vpise po 89. členu v zvezi s 96. členom ZZK-1. Kupec z nakupom nepremičnine v stečajnem postopku izvorno oziroma originarno pridobi lastninsko pravico na nepremičnini.

10. Kadar zaradi naknadnih sprememb pri kupljeni nepremičnini kupec ne more izpeljati vpisa lastninske pravice, mora od stečajnega sodišča pridobiti nov sklep. Kadar kupec zaradi prezadolženosti nima interesa za prepis lastninske pravice, lahko upnik kupca to doseže s tožbo po petem odstavku 168. člena ZIZ. Vendar prav zato, ker je kupec z nakupom na javni dražbi v stečajnem postopku originarno pridobil lastninsko pravico, zadošča, da vloži tožbo le zoper kupca.

11. Odločitev sodišča druge stopnje, da tretja in četrta tožena družba nista pasivno legitimirani v tem sporu je tako pravilna, čeprav iz drugih materialnopravnih razlogov. Revizijsko sodišče je zato revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

12. Odločitev, da tožnik sam krije svoje stroške revizijskega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP in prvem odstavku 154. člena ZPP.