Jedro

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.

Odločitev o zavrženju revidentkinih pritožb zoper odločbe Urada, izdane ponudnikom storitev informacijske družbe, zaradi ugotovitve pomanjkanja pravnega interesa, da bi v tem postopku sodelovala kot stranski udeleženec po določbi 43. člena ZUP, ni spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti.

Revidentka ni izpostavila pomembnega pravnega vprašanja na zahtevani način, zato tudi ni mogoča presoja zatrjevanega odstopa od (oziroma neenotnosti) sodne prakse. Revidentka namreč tudi ni utemeljila, zakaj naj bi bilo relevantno pravno in dejansko stanje v odločbah Vrhovnega in prvostopenjskega sodišča, na katere se sklicuje, primerljivo z obravnavano zadevo. Če pa revidentka meri na vprašanje priznanja položaja stranskega intervenienta revidentke kot zavezanke, ki ji je bilo prirejanje spletnih iger na srečo s pravnomočno odločbo prepovedano, v postopku, v katerem je ponudniku storitve informacijske družbe, torej prisilnemu izvršitelju izvršbe po drugih osebah, naložena omejitev dostopa do revidentkinih spletnih strani, pa je Vrhovno sodišče že v več zadevah, ki so se nanašale prav na revidentko, odločilo, da ji tak položaj ne gre, ker za to nima pravnega interesa. Tega je namreč izčrpala s pravnimi sredstvi v postopku v zvezi z izvršilnim naslovom.

Ker navedene zelo hude posledice niso posledice odločitve, izpodbijane v tem upravnem sporu, temveč izhajajo iz izvršilnega naslova, s katerim je bilo revidentki prepovedano prirejati spletne igre na srečo, revidentka z njimi ne more izkazati izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (revidentka) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z vsemi tremi točkami drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša tudi stroške postopka.

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentkino tožbo zoper sklep Urada RS za nadzor prirejanja iger na srečo (v nadaljevanju Urad), št. 4613-18/2010/27/0230-01 z dne 1. 9. 2011, v zvezi z odločbo tožene stranke, št. 4613-274/2010/28 z dne 31. 1. 2012. Prvostopenjski upravni organ je z izpodbijanim sklepom pritožbene postopke, ki jih je revidentka sprožila zoper tam navedene odločbe, izdane ponudnikom storitev informacijske družbe (s katerimi jim je bilo naloženo, da v roku 15 dni po prejemu odločbe omejijo dostop do spletne strani www....

, na kateri revidentka prireja spletne igre na srečo, ker revidentka niti v naknadnem roku iz sklepa o dovolitvi izvršbe ni prenehala s prirejanjem iger na srečo) združil v en pritožbeni postopek, ki se vodi v zadevi, št. 4613-18/2010 (1. točka izreka sklepa), in revidentkine pritožbe zoper odločbe iz 1. točke izreka tega sklepa, vse z dne 2. 4. 2010, zavrgel, saj jih ni vložila upravičena oseba (2. točka izreka sklepa). Tožena stranka je z zgoraj citirano odločbo revidentkino pritožbo zoper sklep prvostopenjskega organa zavrnila kot neutemeljeno (1. točka izreka odločbe) in ugotovila, da stroški postopka niso bili priglašeni (2. točka izreka odločbe).

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 EUR.

6. V obravnavani zadevi je sporna odločitev o zavrženju revidentkinih pritožb zoper odločbe Urada, izdane ponudnikom storitev informacijske družbe, zaradi ugotovitve pomanjkanja pravnega interesa, da bi v tem postopku sodelovala kot stranski udeleženec po določbi 43. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). To pa ni spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti. Na drugačno odločitev zato ne more vplivati revizijska navedba, da vrednost spornega predmeta presega 20.000 EUR, da je edina dejavnost revidentke prirejanje interaktivne zabave preko interneta, da je največje tovrstno podjetje na svetu in da zaradi blokade ne more poslovati, zaradi česar je prikrajšana za dohodke, ki večkrat presegajo 20.000 EUR. Pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 tako ni izpolnjen.

7. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, na katero se sklicuje revidentka, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

8. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje. Če se revident sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišč prve stopnje, na katere se sklicuje, pa mora reviziji priložiti.

9. Revizija po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 92/2010 z dne 22. 4. 2010 in X Ips 660/2008 z dne 14. 11. 2010) ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z jezikovno razlago zakonskega besedila. Pomembno pravno vprašanje je le tisto vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v konkretni zadevi.

10. Revidentka zatrjuje, da gre v obravnavani zadevi po vsebini za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, in sicer o vprašanju pravice do udeležbe v postopku, in zatrjuje, da izpodbijana sodba odstopa od v reviziji navedene sodne prakse Vrhovnega sodišča in prvostopenjskega sodišča, ki se nahaja v sodnem spisu, pri čemer se sklicuje na svoje tožbene navedbe.

11. Kot že navedeno, gre v obravnavani zadevi po vsebini zadeve za presojo zakonitosti odločitve o zavrženju revidentkinih pritožb zoper odločbe Urada, s katerimi je ta kot obliko izvršbe po tretjih osebah ponudnikom storitev informacijske družbe naložil omejitev dostopa do spletne strani, na kateri revidentka prireja spletne igre na srečo, ker revidentka niti do preteka naknadnega roka iz sklepa o dovolitvi izvršbe ni prenehala s prirejanjem iger na srečo. 12. Po presoji Vrhovnega sodišča zato revidentka pomembnega pravnega vprašanja, od katerega bi bila odvisna odločitev v zadevi, ni izpostavila na zahtevani način iz 8. točke obrazložitve tega sklepa, saj bi morala skladno s trditvenim in dokaznim bremenom, ki ga nosi, natančno in konkretno opredeliti pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve in navesti okoliščine, ki utemeljujejo njegovo pomembnost. Revizija je samostojno (izredno) pravno sredstvo, katerega predmet je sodba sodišča prve stopnje, zato se revidentka (tudi pri utemeljevanju dovoljenosti revizije) ne more sklicevati na navedbe, argumente in razloge, ki jih je navedla v upravnem sporu na prvi stopnji. Takšno stališče je Vrhovno sodišče zavzelo že v več svojih odločbah (na primer X Ips 269/2006, X Ips 140/2008 in X Ips 10/2011). Revident, ki uveljavlja dovoljenost revizije zaradi odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča oziroma neenotne sodne prakse prvostopenjskega sodišča, mora to izkazati glede vprašanja, ki je pomembno za odločitev v zadevi, pri tem pa mora skladno s trditvenim in dokaznim bremenom opraviti primerjavo pravnega in dejanskega stanja iz izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje z odločbami Vrhovnega sodišča, s katerimi utemeljuje odstop od sodne prakse, in zatrjevano odstopanje utemeljiti (tako Vrhovno sodišče v zadevah X Ips 107/2012 z dne 11. 7. 2012, X Ips 513/2009 z dne 10. 3. 2011 in X Ips 469/2011 z dne 19. 1. 2012). Enako velja za neenotno sodno prakso prvostopenjskega sodišča. 13. Ker revidentka ni izpostavila pomembnega pravnega vprašanja na zahtevani način, tudi ni mogoča presoja zatrjevanega odstopa od (oziroma neenotnosti) sodne prakse. Revidentka namreč tudi ni utemeljila, zakaj naj bi bilo relevantno pravno in dejansko stanje v odločbah Vrhovnega in prvostopenjskega sodišča, na katere se sklicuje, primerljivo z obravnavano zadevo. Vrhovno sodišče ne glede na to ugotavlja, da je šlo v zadevah X Ips 153/2012, X Ips 269/2005, X Ips 502/2006, I U 1930/2011, I U 276/2012 in I U 1406/2010 za presojo zakonitosti sklepa o dovolitvi izvršbe inšpekcijske odločbe, torej za drugo fazo postopka kot je obravnavani, v zadevah X Ips 1273/2006, X Ips 135/2004, X Ips 1005/2005, X Ips 1247/2005, X Ips 865/2005, X Ips 1277/2005, I Up 1231/2003, X Ips 358/2004, II U 179/2012, I U 2247/2011 in II U 158/2010 za spor v zvezi z višino stroškov upravne izvršbe, v zadevi I Up 9/2003 za spor v zvezi z založitvijo stroškov izvršbe, sodba II Cp 1319/2011 pa ni odločba Upravnega sodišča RS. Če pa revidentka meri na vprašanje priznanja položaja stranskega intervenienta revidentke kot zavezanke, ki ji je bilo prirejanje spletnih iger na srečo s pravnomočno odločbo prepovedano, v postopku, v katerem je ponudniku storitve informacijske družbe, torej prisilnemu izvršitelju izvršbe po drugih osebah, naložena omejitev dostopa do revidentkinih spletnih strani, pa je Vrhovno sodišče že v več zadevah, ki so se nanašale prav na revidentko, odločilo, da ji tak položaj ne gre, ker za to nima pravnega interesa. Tega je namreč izčrpala s pravnimi sredstvi v postopku v zvezi z izvršilnim naslovom (na primer zadeve I Up 321/2012, I Up 177/2012 in I Up 169/2012). Pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 tako ni izkazan.

14. Po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 212/2008 z dne 4. 11. 2010, X Ips 85/2009 z dne 19. 8. 2010 in X Ips 148/2010 z dne 19. 8. 2010) mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati.

15. Revidentka zatrjuje, da ima izpodbijana odločitev zanjo zelo hude posledice, saj ob blokadi spletne strani v Sloveniji ne more poslovati, je pa gospodarska družba, katere edini namen je pridobivanje dobička.

16. Ker navedene posledice niso posledice odločitve, izpodbijane v tem upravnem sporu, temveč izhajajo iz izvršilnega naslova, s katerim je bilo revidentki prepovedano prirejati spletne igre na srečo, revidentka z njimi ne more izkazati izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 v obravnavani zadevi. Pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 tako ni izkazan.

17. Vrhovno sodišče je zato revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 18. Revidentka z revizijo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).