Jedro

Ker je moral mladoletni A. A. v šolskem letu 2023/2024 pričeti z obiskovanjem prvega razreda osnovne šole in ker se starša ne moreta dogovoriti o tem, katero osnovno šolo naj bi otrok obiskoval, odločitve pa ni bilo mogoče odložiti, je bilo potrebno, da je sodišče za vmesno obdobje do končne odločitve o vpisu otroka o tem odločilo z začasno odredbo ter je posledično moralo poseči tudi v ureditev o preživljanju časa otroka s staršema.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni: - v točki III/2 izreka tako, da se beseda „stalnega“ zamenja za besedo „začasnega“, in - v točki III/3 izreka tako, da se ta točka glasi: „ Mladoletni A. A. preživi z materjo B. B. in očetom B. A. čas, tako da: - med tednom preživlja čas z materjo, - z očetom preživi prva dva zaporedna vikenda, od petka, ko ga oče prevzame v šoli, do nedelje, ko ga na očetovem domu prevzame mati ob 17.00 uri; tretji zaporedni vikend A. A. preživi z materjo, četrti zaporedni vikend A. A. preživi z očetom od petka, ko ga oče prevzame v šoli do sobote, ko A. A. na očetovem domu prevzame mati ob 17.00 uri, nato preostanek vikenda preživi pri materi in tako izmenjaje naprej.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog nasprotnega udeleženca za izdajo začasne odredbe ter ugodilo predlogu predlagateljice in tudi po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo, na podlagi katere: - se nadomesti soglasje očeta B. A. za vpis sina A. A. v Osnovno šolo K., - se nadomesti soglasje očeta za prijavo stalnega prebivališča sina A. A. na naslovu K.; - od 1.9. 2023 dalje mladoletni A. A. preživlja z materjo in z očetom čas, tako da z očetom preživi vsako sredo, ko ga oče prevzame v šoli po pouku ter ga pripelje v četrtek zjutraj pred pričetkom pouka v šolo. Preostali čas med tednom A. A. preživlja z materjo. Z očetom preživi prva dva zaporedna vikenda, od petka, ko oče A. A. prevzame v šoli, do nedelje, ko A. A. na očetovem domu prevzame mati ob 17.00 uri. Tretji zaporedni vikend A. A. preživi z materjo, nato dva zaporedna vikenda z očetom, naslednji z materjo in tako izmenjaje naprej.

2. Zoper navedeni sklep je obširno pritožbo vložil nasprotni udeleženec iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku.1 Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog predlagateljice za izdajo začasne odredbe z dne 27. 3. 2023 v celoti zavrne, predlogu nasprotnega udeleženca za izdajo začasne odredbe z dne 10. 5. 2023 pa v celoti ugodi oziroma poredno, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo v ponovno sojenje sodišču prve stopnje.

S predmetno začasno odredbo je sodišče prejudiciralo odločitev o šolanju otroka, saj bo ta odločitev ključno vplivala na nadaljnje šolanje mladoletnega A. A. ter posledično tudi na odločitev o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo ter odločitev o stikih. V pritožbi kot bistveno izpostavlja, da je mladoletni A. A. šestletnik, ki še ni zmožen razumeti pomena in posledic odločitve glede izbire kraja šolanja. Zato ni relevantno, kaj naj bi mladoletni A. A. povedal materi. Starš v interakciji z otrokom nanj zelo vpliva, zato je precej bolj verjetno, da je mladoletni A. A. predlagateljici rekel, da želi v šolo v K., zgolj zato, ker mu je to vprašanje postavila v tednu, ko je bil z njo in je bil posledično pod njenim vplivom in pod vtisom svojega vsakdana v K. Je pa mladoletni A. A. nasprotnemu udeležencu, ko sta šla na vpis v Osnovno šolo D. povedal, da si želi obiskovati Osnovno šolo D., ker na isto šolo hodi tudi brat C. A. in več prijateljev iz hokeja, pa tudi, ker bi rad hodil na hokej in gimnastiko. Sodišče prve stopnje je pri svoji odločitvi upoštevalo tudi poročilo vrtca, brez da bi se ukvarjalo s presojo dokazne vrednosti take listine, ki je že na prvi pogled napisana v korist predlagateljice. Ne gre namreč spregledati, da je predlagateljica nekaj časa delala v tem vrtcu, pristranskost pa je razvidna tudi iz popolnoma redundantnega zapisa, da ga oče zelo poredko prevzame v vrtcu in da se je mati udeležila vseh treh sestankov za starše. Sodišče pri odločitvi tudi minimizira pomen, da mladoletni A. A. v L. že tri leta obiskuje hokej in dve leti gimnastiko. Sedaj pa mu je zaradi napačne presoje sodišča prve stopnje onemogočeno obiskovanje teh aktivnosti, ki jih ima zelo rad. Opozarja, da sodišče ni upoštevalo okoliščin zaposlitve obeh udeležencev. Predlagateljica je namreč zaposlena v Zdravstvenem domu, kjer ima deljen urnik, tako da ima en teden delo popoldne in en teden dopoldne. Ne more biti dvoma, da urnik staršev vpliva na šolanje otroka, pri čemer je v takšnih primerih, ko se zaposlitev starša razlikuje in je ena zaposlitev bistveno bolj prijazna do otroka, kot pa druga, potrebno dati prednost prvi. Sodišče tudi spregleda, da bo lasten prostor in želja ter potreba po njem z odraščanjem za otroka vedno bolj pomembna. Ni razloga, da lastna soba ne bi bila prednost in pomemben faktor pri odločanju, upoštevaje izvedenčevo mnenje, da sta oba starša osebnostno primerna. Še toliko bolj je samovoljnost sodišča nerazumljiva z vidika izvedenskega mnenja, saj je izvedenec v dopolnitvi mnenja jasno zapisal, da nasprotni udeleženec v primerjavi s predlagateljico zagotavlja otroku stabilnejše materialne pogoje (stanovanje, stalna zaposlitev). Sodišče je tudi spregledalo, da je predlagateljica mladoletnega A. A. v aktivnosti vpisala šele letos, ko je to potrebovala za podkrepitev svojih stališč v konkretnem postopku, pred tem pa mladoletni A. A. v K. ni obiskoval ničesar. Zmotna je ugotovitev sodišča, da nasprotni udeleženec ni navedel, da ima mladoletni A. A. v D. kakšne tesne prijatelje. Povsem enako kot predlagateljica, ki je navedla D. D., je nasprotni udeleženec povedal za (brata) C. A., poleg ostalih otrok na hokeju in gimnastiki. Sodišče očitno pri odločanju ni imelo pred očmi dejstva, da gre za predšolskega otroka, pri katerem so tesna prijateljstva iz vrtca sekundarnega pomena, saj se bodo bistveno tesnejša prijateljstva vzpostavila v osnovni šoli in kasneje. Tudi stališče sodišča, da naj bi bile interakcije v smislu tesnosti vzpostavljenih odnosov v vrtcu bistveno bolj kvalitetne, kot pa interakcije na športnih dejavnostih, je nelogična in neprepričljiva ter nima podlage v psihološki stroki. Neresnična je trditev sodišča, da naj bi izvedenec potrdil, da je bolje, da otrok nadaljuje šolanje z vrstniki iz vrtca, saj kaj takega iz izvedeniškega mnenja in zaslišanja izvedenca ne izhaja. Sodišče ni upoštevalo dolgoročne in kratkoročne koristi otroka in ni pravilno presodilo pomena izvedenskega mnenja. Dejstvo, da je mladoletni A. A. obiskoval vrtec v K. ne sme biti odločilno za odločitev o šolanju, saj to za njegov razvoj nima bistvenega pomena.

Skladno z DZ se začasna odredba izda, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Mladoletni A. A. s prijavljenim stalnim prebivališčem na naslovu L., ni bil ogrožen. Zakon o osnovni šoli v 48. členu določa, da imajo starši pravico vpisati otroka v javno osnovno šolo ali v zasebno osnovno šolo s koncesijo v šolskem okolišu, v katerem otrok stalno oziroma začasno prebiva. Javna osnovna šola oziroma zasebna osnovna šola s koncesijo v tem okolišu pa je dolžna na željo staršev otroka vpisati.

Sodišče je z izpodbijanim sklepom popolnoma oklestilo stike otroka z očetom. Z očetom bo A. A. namesto sedanjih 180 dni na leto preživel le cca 96 dni. Stik v sredo popoldne, ko naj bi oče prevzel A. A. v šoli in ga v četrtek zjutraj peljal v šolo, torej iz L. v K., je neizvedljiv. Če namreč želi nasprotni udeleženec pravočasno priti na delo, bi moral mladoletni A. A. v četrtek vstati že okoli 04.00 ure zjutraj. V K. bi bil tako okoli 05.30 ure, ko šola še ni odprta.

3. Predlagateljica je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Sodišče ni storilo absolutne bistvene kršitve po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP s tem, ko ni kritično ocenilo poročila vrtca. Nasprotni udeleženec je poročilo prejel in se je o vsebini poročila imel možnost izjaviti.

6. Za varstvo koristi otroka sme sodišče izdati vsakršno začasno odredbo, s katero je mogoče otroka zavarovati. O vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, kamor sodijo tudi vprašanja povezana z otrokovim šolanjem starša odločata sporazumno in v skladu s koristijo otroka (drugi odstavek 151. člena Družinskega zakonika).2 Če se o teh vprašanjih starša ne moreta sporazumeti, odloči sodišče. 7. Ker je moral mladoletni A. A. v šolskem letu 2023/2024 pričeti z obiskovanjem prvega razreda osnovne šole (45. člen Zakona o osnovni šoli3) in ker se starša ne moreta dogovoriti o tem, katero osnovno šolo naj bi otrok obiskoval, odločitve pa ni bilo mogoče odložiti, je bilo potrebno, da je sodišče za vmesno obdobje do končne odločitve o vpisu otroka o tem odločilo z začasno odredbo ter je posledično moralo poseči tudi v ureditev o preživljanju časa otroka s staršema.

8. Za izdajo začasnih odredb zadoščajo le verjetno izkazana dejstva, saj gre za sumaren in hiter postopek. Sodišče prve stopnje je s stopnjo verjetnosti odločilo, da je v tem trenutku v največjo korist mladoletnega A. A., da se šola v kraju materinega prebivališča. V obrazložitvi sklepa je navedlo obširne razloge za svojo odločitev. Z odločitvijo se glede na do sedaj izvedene dokaze pritožbeno sodišče strinja. Odločitev o vpisu otroka v šolo v bližini materinega prebivališča je sodišče prve stopnje sprejelo predvsem na podlagi dejstva, da je bil otrok v kraju materinega prebivališča vpisan v vrtec (vsak drugi teden), zaradi česar naj bi vzpostavil trdnejše vezi s sovrstniki, kot pa s sovrstniki iz okolice ali iz športnih aktivnosti. Pritožbeno sodišče dodaja, da gre le za začasno ureditev, ki jo je bilo glede na razmeroma velike razdalje med bivališčema staršev in nuje, da se otroka vpiše v osnovno šolo treba sprejeti, kar pa na prejudiciranje odločitve v zadevi ne sme vplivati. V spisu ni podatka, da bi bil otrok tako čustveno občutljiv, da se v primeru drugačne končne odločitve ne bi bil sposoben prilagoditi novemu šolskemu okolišu. 9. Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbo, da bilo preživljanje časa otroka z očetom med tednom zaradi očetove zaposlitve, A. A. šolanja in oddaljenosti med prebivališčema staršev za A. A. prenaporno, zato je spremenilo čas preživljanja otroka s staršema, tako da je namesto tedenskega „stika“ z očetom, določilo, da mladoletni A. A. z očetom preživi del tretjega vikenda v mesecu, in sicer od petka, ko ga oče prevzame po šoli do sobote popoldne, ko ga pride na dom očeta ob 17. uri iskat mati. Preostali del vikenda A. A. preživi z materjo.

10. Pravilno pritožba tudi opozarja, da je mogoč vpis v osnovno šolo v šolskem okolišu, v katerem ima otrok ne le stalno, temveč tudi začasno prebivališče, zato bo tudi z nadomestitvijo soglasja za prijavo le začasnega prebivališča izpolnjen formalni pogoji za vpis otroka v Osnovno šolo v K. in s tem preprečena ogroženost mladoletnega otroka v zvezi s stisko glede vpisa v osnovni šoli. Pritožbeno sodišče je zato tudi v tem delu spremenilo odločitev sodišča prve stopnje.

11. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi predlagatelja delno ugodilo ter izpodbijani sklep spremenilo tako, kot je razvidno iz njegovega izreka (3. točka 365. člena ZPP), v preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

1 V nadaljevanju ZPP. 2 V nadaljevanju DZ. 3 V nadaljevanju ZOsn.