Jedro

Če pritožbo vloži stranka sama in pri tem ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit, se pritožba zavrže kot nedovoljena.

Ker je odločitev Vrhovnega sodišča pravnomočna, se zavrže tudi zahteva za izdajo začasne odredbe, vložena v zvezi s pritožbo.

Izrek

I. Pritožba se zavrže. II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže.

Obrazložitev

1. Z v uvodu tega sklepa navedenim sklepom je prvostopenjsko sodišče na podlagi prvega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožnikovo pritožbo zoper sklep prvostopenjskega sodišča I U 186/2014 z dne 4. 7. 2014, ker je pritožbo vložil sam, ne da bi izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. S sklepom z dne 4. 7. 214 pa je zavrnilo njegovo prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks za tožbo (1. točka izreka); odobrilo mu je plačilo sodnih taks za tožbo v dveh obrokih, vsak po 74 EUR, ter določilo datum zapadlosti obrokov (2. točka izreka); ugodilo je tudi tožnikovemu ugovoru zoper plačilni nalog (za plačilo sodne takse za tožbo) I U 186/2014-2 z dne 22. 1. 2014 ter je ta plačilni nalog razveljavilo (3. točka izreka).

2. Tožnik se zoper navedeni sklep z dne 29. 8,. 2014 pritožil. Predlagal je, da se izpodbijani sklep odpravi in razveljavi ali izreče za ničnega v celoti po uradni dolžnosti in po nadzorstveni pravici in se pri tem skliceval na določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Zahteval je tudi, da Vrhovno sodišče z začasno odredbo zadrži izvršitev sklepa o obročnem plačilu sodnih taks do pravnomočne odločitve o pritožbi oziroma reviziji.

K I. točki izreka:

3. Pritožba ni dovoljena.

4. Kot je tožniku pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, ZUS-1 v drugem odstavku 22. člena določa, da lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Ustavnost te določbe je presojalo Ustavno sodišče RS, ki je v odločbi U-I-69/07 z dne 4. 12. 2008 (Ur. l. RS, št. 119/2008) ugotovilo, da ni v neskladju z Ustavo RS.

5. Glede na določbo prvega odstavka 22. člena ZUS-1 se za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, primerno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, to je ZPP. Po določbi četrtega odstavka 343. člena ZPP pritožba ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice.

6. Ob smiselni uporabi četrtega odstavka 86. člena ZPP o zastopanju strank v primeru uporabe izrednih pravnih sredstev se je v upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča ustalilo pravno stališče, da je tudi pritožba kot redno pravno sredstvo, ki jo vloži stranka sama in pri tem izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit, vložena po osebi, ki ima za to pravico (na primer I Up 277/2014).

7. V obravnavani zadevi je tožnik pritožbo vložil sam, pri tem pa ni izkazal, da bi imel opravljen pravniški državni izpit. Torej je pritožbo vložila oseba, ki nima te pravice.

8. Na podlagi 336. člena ZPP se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, zato Vrhovno sodišče pritožnika ni pozivalo k dopolnitvi pritožbe, v kateri bi lahko izkazal sposobnost za njeno vložitev, ampak je pritožbo na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP kot nedovoljeno zavrglo.

9. O zadevi je odločala sodnica poročevalka na podlagi prvega odstavka 346. člena ZPP (v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), ki določa, da lahko nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom že sodnik poročevalec, če ob preizkusu ugotovi, da pritožba ni dovoljena.

10. K navedenemu Vrhovno sodišče še dodaja, da so sodniki pri odločanju vezani na ustavo in zakon (125. člen Ustave RS, v nadaljevanju URS). Zato nikomur ne smejo dati več pravic, kot mu jih dajeta URS in zakon. Torej tudi pritožbe, ki jo vloži stranka sama in ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit, sodišče ne sme obravnavati kot dovoljene, temveč jo mora zavreči. S tem pa, kot je že navedlo Ustavno sodišče v zgoraj navedeni svoji odločbi, ni kršena pravica stranke do pravnega sredstva iz 25. člena URS.

K II. točki izreka:

11. Ker je s I. točko izreka tega sklepa pravnomočno odločeno o tožnikovi pritožbi, niso izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe, ki so odločeni v 32. členu ZUS-1 (začasna odredba se lahko izda le do pravnomočnosti odločitve v glavni stvari). Zato je Vrhovno sodišče, ne da bi se opredeljevalo do dopustnosti zahteve za izdajo začasne odredbe v zvezi s pritožbo, enako kot pritožbo zavrglo tudi tožnikovo zahtevo za izdajo začasne odredbe, ki jo je vložil v zvezi s pritožbo.