Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožba v tej pravdni zadevi je bila vložena 30.07.1996, torej bistveno pred uveljavitvijo ZPP iz leta 1999. To pomeni, da v tem postopku ni dovoljeno uporabiti določila 87. člena ZPP (1999) ne glede na to, da je bila sodba sodišča prve stopnje izdana po uveljavitvi istega zakona.
Reviziji se ugodi, sklep sodišča druge stopnje se razveljavi in zadeva vrne temu sodišču v novo odločanje.
Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku v celoti in razsodilo, da je tožena stranka dolžna vrniti tožniku v neposredno posest v izreku sodbe zapisane nepremičnine in odstraniti z njih objekt okrepčevalnice ter opustiti vsako poseganje v te nepremičnine. Tožena stranka je vložila pritožbo po svojem pooblaščencu, sodišče prve stopnje pa je s sklepom temu pooblaščencu naložilo, da v 8 dneh predloži dokaz o tem, da je opravil pravniški državni izpit. Pooblaščenec se je zoper ta sklep pritožil, sklicujoč se na prehodno določbo 499. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99, v nadaljevanju ZPP). Višje sodišče je s sklepom zavrglo pritožbo zoper sodbo kot nedovoljeno, sklicujoč se na določilo drugega odstavka 89. člena ZPP, ker pooblaščenec ni dokazal, da je opravil pravniški državni izpit. Zoper ta sklep je tožena stranka po svojem pooblaščencu vložila pravočasno revizijo, v kateri uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka, temelječ na določilu prvega odstavka 499. člena ZPP.
V postopku, ki je bil opravljen po 375. členu ZPP, je tožeča stranka na vročeno revizijo odgovorila in predlagala ugoditev reviziji, če je ta pravočasna, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o reviziji ni izjavilo.
Revizija je utemeljena.
Zakon o pravdnem postopku je začel veljati 14.07.1999, vendar je v prehodnih in končnih določbah predpisal, kdaj je treba v postopku uporabiti določila novega zakona in kdaj ne. V prvem odstavku 499. člena ZPP je tako določeno, da se v postopku ne uporabijo nekatere določbe iz petega poglavja o pooblaščencih, če je bila tožba vložena pred uveljavitvijo tega (ZPP iz leta 1999) zakona. Konkretno je navedena tudi določba 87. člena, ki sicer določa v tretjem odstavku, da v postopku pred okrožnim, višjim in vrhovnim sodiščem kot pooblaščenec lahko nastopa samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Tožba v tej pravdni zadevi je bila vložena 30.07.1996, torej bistveno pred uveljavitvijo ZPP iz leta 1999. To pomeni, da v tem postopku ni dovoljeno uporabiti določila 87. člena ZPP ne glede na to, da je bila sodba sodišča prve stopnje izdana po uveljavitvi istega zakona.
Revizijsko sodišče je moralo na podlagi prvega odstavka 379. člena ZPP reviziji ugoditi in razveljaviti sklep sodišča druge stopnje. Revizijsko sodišče ne odgovarja na očitke o zatrjevani kršitvi 6. in 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jih navaja revizija "kot seštevek večih dejanj", ker je moralo izpodbijani sklep razveljaviti že zaradi kršitve iz prvega odstavka 339. člena ZPP.