Jedro

Revizija proti odločitvi o zamudnih obrestih kot stranski terjatvi po pravilih procesnega prava nima nikakršne vrednosti, saj se vrednost zamudnih obresti ne upošteva. Zato je taka revizija vložena proti sodbi, proti kateri je ni mogoče vložiti.

Izrek

Revizija se zavrže. Tožeča stranka mora povrniti drugi toženki 442,47 EUR stroškov revizijskega odgovora.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je toženkama naložilo nerazdelno plačilo zneska 2.640.121 SIT (sedaj 11.017,03 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.851.574 SIT od 22.5.1997 dalje, od 788.547 SIT pa od 13.4.2000 dalje. Tožena stranka je to sodbo izpodbijala le glede odločitve o obrestih. Sodišče druge stopnje je pritožbi delno ugodilo in oba datuma o začetku teku zamudnih obresti spremenilo v skupen datum 19.4.2004, v ostalem pa pritožbo zavrnilo in potrdilo še izpodbijani del prvostopenjske sodbe.

Tožeča stranka v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter predlaga tako njeno spremembo, da se pritožba tožene stranke zavrne in potrdi prvostopenjska sodba.

Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena toženi stranki, ki v odgovoru obrazloženo predlaga njeno zavrženje oziroma zavrnitev.

Revizija ni dovoljena.

Revizija kot izredno pravno sredstvo proti pravnomočni drugostopenjski sodbi ima v primerjavi s pritožbo kot rednim pravnim sredstvom proti prvostopenjski sodbi omejen obseg in razloge izpodbijanja. Dovoljena je le v tistih primerih, ki jih Zakon o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 73/2007 - UPB3) posebej določa. Po drugem odstavku 367. člena ZPP smejo stranke vložiti revizijo samo v tistih premoženjskih sporih, v katerih vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR (prej 1.000.000 SIT). Merila za ugotovitev vrednosti spornega predmeta, med drugim tudi zaradi ugotovitve pravice do revizije, ZPP določa v 39. in naslednjih členih. Po 39. členu se za ugotovitev pravice do revizije, kadar je odločilna vrednost spornega predmeta, vzame samo vrednost glavnega zahtevka, medtem ko se obresti in druge postranske terjatve ne upoštevajo, razen če se uveljavljajo kot glavni zahtevek. Kadar je zahtevek za plačilo obresti postavljen poleg zahtevka za plačilo glavnice, se obresti štejejo za stransko terjatev. Te narave obrestni zahtevek ne izgubi niti takrat, ko ostane v postopku z revizijo sporna le še odločitev o obrestih.

Iz povzetka odločitev obeh sodišče in revizijske opredelitve izpodbijanja izhaja, da je bilo v tej zadevi o glavnici pravnomočno odločeno že z iztekom pritožbenega roka, da je bila na pritožbeni stopnji sporna le odločitev o zamudnih obresti in da je na revizijski stopnji sporen samo še začetek teka zamudnih obresti. Revizija proti odločitvi o zamudnih obrestih kot stranski terjatvi po prej navedenih pravilih procesnega prava nima nikakršne vrednosti, saj se vrednost zamudnih obresti ne upošteva. Zato je taka revizija vložena proti sodbi, proti kateri je ni mogoče vložiti (drugi odstavek 374. člena ZPP) in je nedovoljena.

Revizijsko sodišče je na podlagi 377. člena ZPP nedovoljeno revizijo zavrglo, o stroških revizijskega odgovora pa je odločilo na podlagi določb prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in odvetniške tarife.