Jedro

Sodišče prve stopnje je kršilo pravico tožencev do sodelovanja v dokaznem postopku, ker je brez ustreznega strokovnega znanja ugotovilo, da prekomerna poraba elektrike izvira iz naprave za ogrevanje žlebov, dokazni predlog za postavitev izvedenca elektro stroke, pa je (očitno) zavrnilo z argumentom, da je imelo za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka dovolj podlage v navedbah strank in ostalih izvedenih dokazih. Ustrezno substanciranega dokaznega predloga ne bi smelo zavrniti z utemeljitvijo, da se je že iz predhodno izvedenih dokazov prepričalo o nasprotnem. „Vnaprejšnja dokazna ocena“ ni dovoljena.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 173752/2014 z dne 18. 12. 2014, ostane v celoti v veljavi v prvem in tretjem odstavku izreka. Odločilo je, da sta toženca dolžna plačati tožnici pravdne stroške v višini 153,70 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

2. Toženca se pritožujeta zoper sodbo iz vseh pritožbenih razlogov iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Kot bistveno navajata, da sodišče prve stopnje ni navedlo razlogov o zavrnitvi dokaznega predloga za postavitev izvedenca elektro stroke. Izvedenec bi pojasnil, da sporna poraba elektrike ne more izvirati iz skupnih prostorov. Trditev o izvoru povečane porabe elektrike nista bila dolžna substancirati. Predlagata spremembo, podredno razveljavitev izpodbijane sodbe.

3. Tožnica je odgovorila na pritožbo tožencev in predlagala njeno zavrnitev. Meni, da bi toženca morala grajati kršitev določb pravdnega postopka zaradi neizvedbe dokaza z izvedencem že na naroku dne 10. 12. 2015. Toženca nista podala konkretnih navedb in dokazov o enormni porabi električne energije.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V predmetnem sporu gre za spor majhne vrednosti. Sodba se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni pravno dopusten razlog, zato pritožbeno sodišče na pritožbene trditve tožencev, s katerimi izpodbijata pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, ne odgovarja. Odločitev pa je obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka, kar bo obrazloženo v nadaljevanju.

6. Po določbi 286.b člena ZPP mora stranka kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti. Navedeno določbo je treba razlagati prožno in življenjsko in v odvisnosti od narave (in očitnosti) kršitve(1). Ker sodišče prve stopnje v dokaznem sklepu na glavni obravnavi z dne 10. 12. 2015 ni obrazložilo zavrnitve dokaznega predloga za postavitev izvedenca elektro stroke, sta se toženca z neuspešnim izidom dokaznega postopka seznanila šele s prejemom izpodbijane sodbe. Pritožbena graja neizvedbe predlaganega dokaza z izvedencem je torej pravočasna(2).

7. Pravica stranke do izvedbe predlaganega dokaza ni absolutna. O izvedbi posameznih dokazov, ki so pomembni za ugotovitev odločilnih dejstev odloča sodišče (drugi odstavek 213. člena ZPP), ki izvedbo dokazov odredi z dokaznim sklepom. Sodišče sme z dokaznim sklepom zavrniti posamezne dokazne predloge strank, za katere meni, da niso utemeljeni, vendar mora svojo odločitev v sklepu oziroma obrazložitvi odločbe tudi ustrezno obrazložiti.

8. Med pravdnima strankama je bil sporen vzrok za neobičajno visoko porabo skupne elektrike. Toženca sta tožbenemu zahtevku ugovarjala s trditivjo, da strošek povečane porabe skupne elektrike ne izvira iz naprave za ogrevanje električnih žlebov, za dokazovanje tega dejstva pa sta substancirano predlagala postavitev izvedenca elektro stroke(3). Ker sta prerekala s strani tožnice zatrjevano dejstvo, da naj bi povečana poraba elektrike izvirala iz naprave za ogrevanje žlebov, nista bila dolžna navesti dejstev o njenem drugačnem vzroku.

9. Sodišče prve stopnje je kršilo pravico tožencev do sodelovanja v dokaznem postopku, ker je brez ustreznega strokovnega znanja ugotovilo, da prekomerna poraba elektrike izvira iz naprave za ogrevanje žlebov, dokazni predlog za postavitev izvedenca elektro stroke, pa je (očitno(4)) zavrnilo z argumentom, da je imelo za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka dovolj podlage v navedbah strank in ostalih izvedenih dokazih(5). Ustrezno substanciranega dokaznega predloga ne bi smelo zavrniti z utemeljitvijo, da se je že iz predhodno izvedenih dokazov prepričalo o nasprotnem(6). „Vnaprejšnja dokazna ocena“ ni dovoljena. Toženca sta z (neizvedenim dokazom) dokazovala ključna, pravno pomembna dejstva. Ker zavrnitve dokaznega predloga ni obrazložilo z razumnimi argumenti, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP(7) .

10. Ugotovljena bistvena kršitev določb postopka, ki je glede na njeno naravo ne more odpraviti pritožbeno sodišče samo, je narekovala ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena v zvezi z 442. členom ZPP). Na druge pritožbene očitke pritožbeno sodišče zato ne odgovarja in naj jih, pri ponovnem odločanju, kritično upošteva sodišče prve stopnje.

11. Posebni napotki sodišču prve stopnje, glede na obrazloženo, niso potrebni. Sodišče prve stopnje bo moralo odpraviti ugotovljeno kršitev, dokazni postopek dopolniti s postavitvijo predlaganega izvedenca in ponovno odločiti o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Ugotoviti bo moralo odločilna dejstva in izdelati dokazno oceno v skladu z metodološkim napotkom 8. člena ZPP.

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

13. Na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP je o pritožbi odločala sodnica posameznica.

Op. št. (1): Prim. sodbo Vrhovnega sodišča z dne 19. 3. 2015, opr. št. II Ips 91/2013, 9. odst. Op. št. (2): Prim. sodbo Vrhovnega sodišča z dne 18. 9. 2014, opr. št. II Ips 380/2011, 12. odst. Op. št. (3): Pripravljalna vloga toženih strank z dne 17. 8. 2015, list. št. 64. Op. št. (4): Sodišče prve stopnje v obrazložitvi (5. točka) navaja, da je „ostale dokazne predloge zavrnilo kot nepotrebne“.

Op. št. (5): Prim. 5. točko izpodbijane sodbe.

Op. št. (6): Prim. sklep Ustavnega sodišča z dne 18. 9. 2001, opr. št. Up 121/00. Op. št. (7): Prim. sodbo Vrhovnega sodišča z dne 19. 5. 2016, opr. št. II Ips 13/2015, 8. odst.