Jedro

V primeru prenehanja delovnega razmerja na podlagi ZObr gre za poseben način prenehanja delovnega razmerja, za katerega ni mogoče uporabiti določil ZDR in ZJU.

Tožnik je prejel dve zaporedni negativni oceni, zato mu je tožena stranka utemeljeno odpovedala pogodbo o zaposlitvi na podlagi določbe 2. alinee 1. odstavka 94. člena ZObr, po kateri lahko ministrstvo pripadniku stalne sestave enostransko odpove pogodbo o zaposlitvi v primeru, če je imel negativno službeno oceno dvakrat zaporedoma. Slednje je po ZObr samostojen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da se sklep tožene stranke št. ... z dne ..., s katerim je tožena stranka tožeči stranki odpovedala pogodbo o zaposlitvi, in odločba tožene stranke št. ... z dne ... kot nezakonita razveljavita in da tožeči stranki delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo z dnem 8. 6. 2012, temveč še vedno traja. Posledično je bil zavrnjen tudi zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki za obdobje od 8. 6. 2012 do ponovnega poziva na delo obračunati vse zapadle bruto plače in druge bruto prejemke iz delovnega razmerja in odvesti pripadajoče davke in prispevke in nato tožeči stranki izplačati neto plače ter ostale neto prejemke iz delovnega razmerja za čas od 8. 6. 2012 do dne ponovnega poziva na delo, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posamezne neto plače in zapadlosti posameznega neto prejemka iz delovnega razmerja ter zahtevek na povrnitev stroškov postopka.

Zoper izpodbijano sodbo se v celoti pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču primarno predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožnikovemu tožbenemu zahtevku v celoti ugodi in naloži toženi stranki plačilo stroškov pritožbenega postopka, podredno pa, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Navaja, da je v postopku pred sodiščem prve stopnje uveljavljal vsebinske pomanjkljivosti sklepa št. ... z dne ..., s katerim je tožena stranka enostransko odpovedala pogodbo zaposlitvi št. ... z dne .... Ta sklep ne ustreza pogojem, določenim v 3. odstavku 63. člena Zakona o službi v Slovenski vojski, saj med pravno normo 1. odstavka 94. člena Zakona o obrambi (ZObr) in dejstvom negativne službene ocene ni narejene konkluzije, zato je sklep neobrazložen s strani delodajalca. Sklep o prenehanju delovnega razmerja bi moral biti obrazložen tako, da je jasno razumljiv pravnemu laiku in da iz njega izhajajo razlogi za prenehanje delovnega razmerja. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do teh navedb tožnika, ampak le zaključilo, da sklep vsebuje pravno podlago in nima formalnih pomanjkljivosti ter tako napačno uporabilo materialno pravo in storilo absolutno bistveno kršitev postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišče prve stopnje je tudi brez konkretne obrazložitve zaključilo, da je imel tožnik v letu 2010 in 2011 negativni službeni oceni, zoper kateri je imel možnost preizkusa, zato njegovih navedb ni mogoče upoštevati. Takšna odločitev je materialno pravno napačna, sodišče prve stopnje pa se tudi ni opredelilo do vseh relevantnih dejstev in s tem storilo absolutno bistveno kršitev pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Tožnik je namreč uveljavljal nezakonitost službenih ocen, ker niso bile podpisane s strani pristojne osebe. Ni pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je bil postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi zakonit in da gre v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 94. členu ZObr za poseben primer prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Prenehanje pogodbe o zaposlitvi ureja Zakon o javnih uslužbencih, pri čemer se subsidiarno uporablja Zakon o delovnih razmerjih. ZObr kot poseben zakon za urejanje razmerij na obrambnem področju kot možen način prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi zakona ureja tudi prenehanje zaradi neizpolnjevanja splošnih in posebnih pogojev, ki so določeni z ZObr. Vendar pa določil ZObr ni dopustno širiti na druge odpovedne razloge, glede katerih zakonodajalec ni predvidel posebnega postopka za odpoved pogodbe o zaposlitvi, zato se ga ne da uporabiti za odpovedne razloge v 1. odstavku 94. člena ZObr. Sodišče prve stopnje je zato napačno izpeljalo, da velja določba iz 6. odstavka 88. člena ZObr tudi za konkretni primer. ZObr ne določa postopkovnih pravil glede odpovedi, zato je v takih postopkih dopustno odpovedati pogodbo o zaposlitvi po postopkih v ZJU in ZDR. Sicer pa sama udeležba na preizkusu gibalnih sposobnosti ne predstavlja ne splošnih in ne posebnih pogojev za opravljanje službe. Sodišče prve stopnje je storilo bistvene kršitve postopka po 8. in 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, ker je zavrnilo predlagane dokazne predloge z zaslišanjem tožnika ter prič A.A., B.B., C.C, Č.Č. in D.D., zavrnitve dokaznih predlogov pa ni obrazložilo. Nezakonita je tudi odločitev o stroških postopka Pritožba je neutemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ob navedenem pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni storilo zatrjevanih bistvenih kršitev pravil postopka in tiste, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti ter je na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo tudi materialno pravo. Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z dejanskimi in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje in jih ne ponavlja, glede na pritožbene navedbe pa dodaja: Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da izpodbijani sklep tožene stranke z dne 9. 3. 2012 nima formalnih pomanjkljivosti, saj je bilo v njem navedeno, zakaj in na podlagi katerega predpisa je bila tožniku odpovedana pogodba o zaposlitvi. Takšen zaključek je sodišče prve stopnje jasno obrazložilo, zato je neutemeljena pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo in storilo absolutno bistveno kršitev postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.

Prav tako so neutemeljene pritožbene navedbe, da je sodba sodišča prve stopnje pomanjkljiva, ker se sodišče ni opredelilo do navedenih dejstev v zvezi s službenima ocenama za leti 2010 in 2011 oz. jih ni upoštevalo pri odločanju o zakonitosti izpodbijanih sklepov. Tožnik namreč zoper oceno za leto 2010 sploh ni ugovarjal, medtem ko je zoper oceno za leto 2011 sicer podal ugovor, a nato drugostopenjske odločitve o oceni za leto 2011 ni izpodbijal pred pristojnim delovnim sodiščem, skladno z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS – Ur. l. RS, št. 56/2002). Navedeni službeni oceni sta tako postali dokončni in pravnomočni, zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da očitkov v zvezi z ocenama za leti 2010 in 2011 v predmetnem sporu glede zakonitosti izpodbijanih sklepov o odpovedi ni mogoče upoštevati.

Glede na navedeno tudi ni mogoče slediti pritožbenemu ugovoru, da ne obstoji razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei 1. odstavka 94. člena Zakona o obrambi (ZObr – Ur. l. RS, št. 82/1994 s sprem.), skladno s katero lahko m inistrstvo pripadniku stalne sestave enostransko odpove pogodbo o zaposlitvi v primeru, če je imel negativno službeno oceno dvakrat zaporedoma. Med strankama je namreč nesporno dejstvo, da je tožnik prejel dve zaporedni negativni službeni oceni. Slednje je po ZObr samostojen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, kar je sodišče prve stopnje pravilno in zadostno obrazložilo. Pritožbeno sodišče sprejema tudi pravno razlogovanje sodišča prve stopnje o tem, zakaj se za postopek enostranske odpovedi iz razlogov v 94. členu ZObr ne uporabljajo določbe Zakona o javnih uslužbencih (ZJU – Ur. l. RS, št. 56/2002 s sprem.) in Zakona o delovnih razmerjih (ZDR – Ur. l. RS, št. 42/2002 s sprem.) ter se nanj tudi v celoti sklicuje. Da gre v primeru prenehanja delovnega razmerja na podlagi ZObr za poseben način prenehanja delovnega razmerja in za katerega ni mogoče uporabiti določil ZDR in ZJU, je potrdilo tudi Vrhovno sodišče RS v zadevi VIII Ips 307/2009. Pritožba nadalje očita, da je sodišče prve stopnje neupravičeno zavrnilo zaslišanje tožnika in predlaganih prič s strani tožnika, zavrnitev pa le pavšalno obrazložilo. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je za odločitev v tem individualnem delovnem sporu sodišče prve stopnje izvedlo vse potrebne dokaze. Bistveni za odločitev sta bili namreč dokončni in pravnomočni službeni oceni, katerih sodišče ni smelo presojati, ker jih tožnik ni izpodbijal pred sodiščem v predpisanem postopku in roku. Dokazov v zvezi s temi ocenami sodišču prve stopnje tako ni bilo potrebno izvajati in je zato utemeljeno zavrnilo izvedbo dokaza z zaslišanjem tožnika in predlaganih prič.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, za kar je imelo pravno podlago v določilih 353. člena ZDR.

Pritožbeno sodišče je odločilo, da tožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj s pritožbo ni uspel. Odločitev o pritožbenih stroških postopka temelji na določilih 165. člena ZPP.