Jedro

Glede na prvi odstavek 11. člena Zakona o carinskih ukrepih pri kršitvah pravic intelektualne lastnine – ZCUKPIL je odločba o zasegu blaga začasne narave in lahko pravno učinkuje le do pravnomočnosti odločitve sodišča v zvezi s tožbo zaradi kršitve pravic intelektualne lastnine. Blago, ki je bilo predmet odločbe o zasegu blaga, je postalo predmet pravnomočne in izvršljive odločbe sodišča splošne pristojnosti, ki je pristojno za odločanje o kršitvah pravic intelektualne lastnine. V takem primeru po presoji Vrhovnega sodišča ni več pravovarstvenega interesa za revizijsko presojo zakonitosti odločbe o zasegu blaga, saj njegovega lastnika v ničemer več pravno ne zavezuje.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje po opravljeni glavni obravnavi na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 9. 10. 2002, s katero je tožena stranka tožeči začasno zasegla tam navedeno trgovsko blago in ga postavila pod carinski nadzor do pravnomočnosti odločitve sodišča v pravdi o zahtevku s področja intelektualne lastnine.

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve sodbe navaja, da je tožena stranka pravilno uporabila določbe Zakona o carinskih ukrepih pri kršitvah pravic intelektualne lastnine – ZCUKPIL.

3. Tožeča stranka vlaga revizijo (prej pritožbo) zoper izpodbijano sodbo iz vseh razlogov po prvem odstavku 72. člena ZUS ter predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v nov postopek.

4. Tožena stranka na revizijo (prej pritožbo) ni odgovorila.

5. Revizija ni dovoljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče v vseh že vloženih zadevah odloča po ZUS-1, v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba in so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna dne 1. 1. 2007. 7. Toda upoštevati je treba, da je v tretjem odstavku 83. člena ZUS-1 določeno, da revizija ni dovoljena, če jo je vložil nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa. Zato je revizijsko sodišče pri obravnavani reviziji po drugem odstavku 107. člena ZUS-1 dolžno po uradni dolžnosti preizkusiti, ali ni revizija izrecno izključena po navedeni določbi.

8. V obravnavani zadevi je bila izpodbijana odločba izdana na podlagi prvega odstavka 11. člena ZCUKPIL, po kateri Generalni carinski urad pisno obvesti pristojni carinski urad o vložitvi tožbe imetnika pravice intelektualne lastnine, ki je bila vložena v skladu z 9. členom istega zakona. Ta mora najkasneje v 5 delovnih dneh od prejema pisnega obvestila izdati odločbo o zasegu blaga do pravnomočne odločitve sodišča, kar je v obravnavanem primeru Carinski urad Sežana po vloženi tožbi z dne 8. 10. 2002 dne 9. 10. 2002 tudi storil. Okrožno sodišče v Ljubljani je o tožbenemu zahtevku odločilo s sodbo IV Pg 54/2002 z dne 24. 3. 2005, pravdna zadeva pa je postala pravnomočna s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 342/2006 z dne 15. 3. 2007, s katero je bila prvostopenjska sodba spremenjena.

9. Glede na prvi odstavek 11. člena ZCUKPIL je odločba o zasegu blaga začasne narave in lahko pravno učinkuje le do pravnomočnosti odločitve sodišča v zvezi s tožbo zaradi kršitve pravic intelektualne lastnine. Blago, ki je bilo predmet odločbe o zasegu blaga, je postalo predmet pravnomočne in izvršljive odločbe sodišča, ki je pristojno za odločanje o kršitvah pravic intelektualne lastnine. V takem primeru po presoji Vrhovnega sodišča ni več pravovarstvenega interesa za revizijsko presojo zakonitosti odločbe o zasegu blaga, saj njegovega lastnika v ničemer več pravno ne zavezuje. To vlogo je namreč sedaj prevzela navedena pravnomočna sodba. Pravni interes v upravnem sporu mora namreč vključevati interes za odpravo pravnih učinkov izpodbijanega akta oziroma dejanj upravnih organov. Če teh ni oziroma so nadomeščeni z drugim aktom, ki ni predmet presoje v konkretnem upravnem sporu (v obravnavanem primeru omenjena pravnomočna sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani), pa preneha tudi pravovarstvena potreba za upravni spor. Zato je pravni interes tožeče stranke v tem upravnem sporu lahko le dejanske in ne pravne narave.

10. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije zavrglo revizijo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.