Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V obravnavani zadevi ne gre za pomembno pravno vprašanje, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo. Vrhovno sodišče je že sprejelo stališče, da so se za lovske družine, čeprav so bile po Zakonu o varstvu, gojitvi in lovu divjadi družbene organizacije, zanje uporabljali predpisi o društvih. Lovske družine so zato lahko imele poleg pravice uporabe na družbeni lastnini tudi zasebno lastnino. Glede na to so bile v postopku denacionalizacije lahko zavezanke le za vračilo premoženja, ki so ga kot družbenega imele v uporabi, ne pa tudi za zasebno premoženje, na katerem so imele kot društva - civilnopravne osebe lastninsko pravico.
Revizija se zavrže.
1. Zoper pravnomočno sodbo je tožnica po odvetnikih vložila revizijo, v kateri glede dovoljenosti navaja, da gre v obravnavani zadevi za nedorečeno pravno vprašanje, o katerem še ni odločilo niti Upravno niti Vrhovno sodišče, prav tako pa tudi ne Ustavno sodišče. 2. Revizija ni dovoljena.
3. S pravnomočno sodbo, ki jo tožnica izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06) s 1. točko izreka zavrnilo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 14. 11. 2007. Z 2. točko izreka izpodbijane sodbe je prvostopenjsko sodišče zavrnilo zahtevek tožnice za povrnitev stroškov postopka. Z navedeno odločbo je tožena stranka ugodila pritožbi Lovske družine A. in odpravila delno odločbo Upravne enote B. z dne 8. 5. 2002 (1. točka izreka odločbe), odločila, da pokojnemu upravičencu C.C. za par.št. ..., ..., ..., ... in ..., vse v času podržavljenja vpisane pri k.o. ..., ki jih ni mogoče vrniti v naravi, pripada odškodnina v obliki obveznic Slovenske odškodninske družbe (SOD) v višini 18.076,01 DEM (9.242,17 EUR) (2. točka izreka odločbe), ki jih je SOD dolžan izročiti skrbnici za poseben primere - tožnici v roku treh mesecev od pravnomočnosti te odločbe (3. točka izreka odločbe). Z navedeno odpravljeno delno odločbo je upravni organ prve stopnje med drugim odločil, da je zavezanka Lovska družina A. dolžna vrniti upravičencu pok. C.C. v last in posest kmetijska zemljišča na navedenih parcelah, za katere je v zemljiški knjigi vpisana lastninska pravica na Lovsko družino A. (1. točka izreka).
4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovolitev. Po ustaljeni upravno-sodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v sklepu, št. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.
5. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Revidentka navaja, da gre v obravnavani zadevi za pravno vprašanje, ali je lovska družina oseba civilnega prava, za katero veljajo ovire iz tretjega odstavka 16. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen), o tem vprašanju pa še ni odločilo niti Upravno niti Vrhovno sodišče, prav tako pa ne tudi Ustavno sodišče. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Za pomembno pravno vprašanje gre, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve. Čeprav je v obravnavani zadevi izpostavljeno vprašanje povezano z vsebino zadeve, po presoji Vrhovnega sodišča ne gre za pomembno pravno vprašanje, o katerem sodišče še ni odločalo. V zadevi I Up 1425/2004 z dne 29. 8. 2007 (na katero se v obrazložitvi izpodbijane sodbe sklicuje tudi sodišče prve stopnje), je Vrhovno sodišče, upoštevajoč odločbo Ustavnega sodišča, št. U-I- 87/93 z dne 18. 10. 1995, namreč že presojalo vprašanje, ali je Lovska družina A. za predmetna zemljišča lahko zavezanka za vrnitev v naravi. Zavzelo je stališče, da so se za lovske družine, čeprav so bile po Zakonu o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter upravljanju lovišč družbene organizacije, zanje uporabljali predpisi o društvih. Lovske družine so zato lahko imele poleg pravice uporabe na družbeni lastnini tudi zasebno lastnino. Glede na to so bile v postopku denacionalizacije lahko zavezanke le za vračilo premoženja, ki so ga kot družbenega imele v uporabi, ne pa tudi za zasebno premoženje, na katerem so imele kot društva - civilno pravne osebe lastninsko pravico. Glede slednjega premoženja je tako obstajala ovira iz tretjega odstavka 16. člena ZDen, po katerem se podržavljeno premoženje ne vrača v naravi, če je na njem lastninska pravica civilnopravnih oseb. Pogoji za dovolitev revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 v obravnavani zadevi zato niso izpolnjeni.
6. Ker revidentka ni izkazala zatrjevanega pogoja za dovolitev revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo v obravnavanem primeru zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.