Jedro

Tožena stranka na naroku takšnega postopanja sodišča (neizvedba dokazov in prebiranje zapisnikov iz drugega postopka) ni grajala. Ker v pritožbi ne navaja, čemu tega brez svoje krivde ne bi mogla storiti, se obravnavani očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katero pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, ne more upoštevati.

V zvezi z zatrjevanimi vlaganji tožene stranke je treba upoštevati, da so stroški (potrebni in koristni) s cisternama (predmetom najema) lahko le predmet samostojnega povračilnega zahtevka, ki zapade ob vrnitvi stvari oz. ob zahtevku za vrnitev stvari. Upoštevaje, da se je tožena stranka izrecno odpovedala uveljavljanju izplačila vlaganj, s strani tožene stranke zatrjevana vlaganja na višino uporabnine, določene v tem postopku, ne vplivajo.

Izrek

1. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

2. Tožena stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo razsodilo, da : se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Domžalah, opr. št. Ig 136/2007 z dne 28. 03. 2007, vzdrži v veljavi v 1. in 3. točki izreka in je tako tožena stranka dolžna tožeči stranki v 8-ih dneh plačati glavnico v znesku 23.941,05 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 2.978,75 EUR od 15. 01. 2006 do plačila in od zneska 20.962,30 EUR od 01. 02. 2007 do plačila, ter izvršilne stroške v znesku 352,86 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 03. 2007 dalje do plačila (1. točka izreka); je dolžna tožena stranka tožeči v 15-ih dneh povrniti pravdne stroške v znesku 2.339,80 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (2. točka izreka).

Zoper sodbo vlaga pravočasno pritožbo tožena stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je zahtevku tožeče stranke ugodilo potem, ko je zaključilo, da: je tožeča stranka na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 08. 09. 2003 postala lastnik cistern, ki jih je imela tožena stranka do dne 01. 03. 2005 v najemu; da je tožena stranka tudi po izteku najemne pogodbe (brez pravnega naslova) uporabljala predmet najema (cisterni) in s tem onemogočila njegovo uporabo tožeči stranki; da je tožena stranka v obnovo cistern vložila znesek 18.000,00 DEM, ki ji ga je tožeča stranka povrnila preko znižanja najemnine v obdobju od 01. 03. 2000 do 01. 03. 2001; da tožena stranka ni izkazala vlaganj v cisterno nad vrednostjo 18.000,00 DEM ter da je višina dolga upoštevaje delna plačila tožene stranke izkazana s konto kartico tožeče stranke.

Pritožba sodbo sodišča prve stopnje napada iz treh razlogov: a) da bi sodišče moralo predmetni postopek prekiniti do rešitve predhodnega vprašanja o obstoju oz. uveljavitvi predkupne pravice tožene stranke v postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. VIII Pg 557/2007; b) da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb postopka, ker ni izvedlo predlaganih dokazov (z zaslišanjem priče M.J., D.M. in izvedencem ustrezne stroke) ter je brez soglasja tožene stranke štelo za prebrane izpovedi prič iz drugih pravdnih zadev; c) da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje v zvezi z višino odškodnine (pravilno uporabnine).

Pod a) Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da vprašanje predkupne pravice ni predhodno vprašanje v obravnavanem postopku. Bistvena za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka je ugotovitev: 1. ali je bila tožeča stranka v vtoževanem obdobju (december 2005 in leto 2006) lastnica stvari (cistern); 2. ali je tožena stranka v tem času stvari uporabljala brez pravnega naslova; 3. ali je zaradi tega tožeči stranki nastalo prikrajšanje in toženi okoriščenje.

Neizpodbijana je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka s kupoprodajno pogodbo z dne 08. 09. 2003 in z njeno zemljiškoknjižno izvedbo pridobila lastninsko pravico na predmetu najema. Kot lastnica cistern je namesto prejšnjega najemodajalca (S. d.d.) vstopila v najemno razmerje s toženo stranko in v njem pridobila vsa upravičenja in zaveze najemodajalca (610. člen Obligacijskega zakonika, OZ). Ker je najemna pogodba z dnem 01. 03. 2005 prenehala, je tožena stranka cisterni uporabljala brez pravnega naslova (drugače tudi ne trdi) in je s tem onemogočila njuno uporabo s strani lastnika (tožeče stranke) ter si pridobila korist v brezplačni uporabi cistern tožeče stranke. Skladno z navedenimi ugotovitvami so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih predpisuje 198. člen OZ za zaključek o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Na navedeno ne vpliva dejstvo, da tožena stranka v drugem postopku vtožuje zahtevek na uveljavitev predkupne pravice, kot jo zatrjuje po 8. členu najemne pogodbe z dne 02. 10. 1998. Namreč tudi če bi tožena stranka v postopku uveljavljanja predkupne pravice uspela in bi sodišče razveljavilo kupoprodajno pogodbo sklenjeno med tožečo stranko in S. d.d. z dne 08. 09. 2003, bi tožena stranka lastninsko pravico nad predmetom najemna pridobila šele s pravnomočnostjo sodbe (ex tunc), v vtoževanem obdobju pa bi kot lastnica „obstala“ tožeča stranka in bi razveljavitev kupoprodajne pogodbe ne vplival na obstoj njene lastninske pravice (do razveljavitve kupoprodajne pogodbe). Tako ni izpolnjen pogoj odvisnosti odločitev po 13. členu ZPP in posledično ni podana situacija po1. odstavku 206. člena ZPP.

Pod b) Očitki pritožbe v zvezi z neizvedbo predlaganih dokazov (nepopolno ugotovljeno dejansko stanje) in prebiranjem zapisnikov o zaslišanju prič iz drugih postopkov (smiselno 8. tč. 2. odstavka 339. člena ZPP) so neutemeljeni. Kot izhaja iz zapisnika z zadnjega naroka za glavno obravnavo z dne 17. 11. 2009 (list. št. 54-62), je sodišče prve stopnje na naroku sprejelo sklep, s katerim je neizvedene predlagane dokaze zavrnilo kot nepotrebne, ker iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 15. 05. 2008, opr. št. VIII Pg 557/2007, izhaja, da sta bili priči B. in D. že zaslišani in je zapisnik predložen v spis. Tožena stranka na naroku takšnega postopanja sodišča (neizvedba dokazov in prebiranje zapisnikov iz drugega postopka) ni grajala. Ker v pritožbi ne navaja, čemu tega brez svoje krivde ne bi mogla storiti, se obravnavani očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katero pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, ne more upoštevati (286.b člen ZPP).

Pod c) Tožena stranka je v postopku pred sodiščem prve stopnje vtoževani višini uporabnine nasprotovala z ugovorom, da bi tožeči stranki šlo nadomestilo za dosežene koristi tožene stranke zgolj v višini najemnine, kot bi jo lahko dosegla z oddajo v najem (neuporabnih) cistern v stanju pred njihovo adaptacijo. Konkretnega ugovora vtoževani višini uporabnine (za adaptirani cisterni) tožena stranka ni podala in je zato sodišče pravilno sledilo zahtevku tožeče stranke. Pri tem odločitve o utemeljenosti odškodnine ni utemeljijo zgolj na kontni kartici tožeče stranke, kot navaja pritožba, temveč tudi na pričanju M.T. ter dopisu družbe E. d.o.o. (A17). Ob upoštevanju izostanka konkretnega ugovora višini uporabnine s strani tožene stranke sodišče prve stopnje tudi ni bilo zavezano k preizkusu le-te.

V zvezi z zatrjevanimi vlaganji tožene stranke je potrebno upoštevati, da so stroški (potrebni in koristni) s cisternama (predmetom najema) lahko le predmet samostojnega povračilnega zahtevka, ki zapade ob vrnitvi stvari oz. ob zahtevku za vrnitev stvari (tako tudi sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 866/93 z dne 19. 01. 1994). Upoštevaje, da se je tožena stranka izrecno odpovedala uveljavljanju izplačila vlaganj (na glavni obravnavi dne 16. 10. 2009 – list. št. 51), s strani tožene stranke zatrjevana vlaganja na višino uporabnine, določene v tem postopku, ne vplivajo. V tej zvezi se tako kot neodločilne (1. odstavek 360. člena ZPP) pokažejo pritožbene navedbe glede zmotnega oz. nepopolnega dejanskega stanja v zvezi z vlaganji tožene stranke in glede neuporabnosti cistern brez izvedenih vlaganj.

Glede na navedeno pritožbeno sodišče zaključuje, da uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani in da je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno pravilna, prav tako v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, mora sama nositi svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. člena ZPP v povezavi s 1. odstavkom 154. člena ZPP).