Jedro

Obnova upravnega postopka zoper procesni sklep o ustavitvi postopka ni dovoljena.

Po ZPPSL ni bilo nujno, da je bil hkrati z oblikovalnim (izpodbojnim) zahtevkom na razveljavitev učinkov izpodbitega pravnega dejanja proti stečajni masi postavljen tudi dajatveni (povračilni) zahtevek na vrnitev v stečajno maso vse pridobljene premoženjske koristi. Vendar pa povračilnega zahtevka, ki je nastal zaradi uspešno uveljavljenega izpodbojnega zahtevka, ni bilo dovoljeno uveljavljati po izteku roka. Povračilni zahtevek je namreč treba uveljavljati v roku za uveljavitev izpodbojnega zahtevka. Glede na to, da je stečajni postopek hiter, enotni rok šestih mesecev (za uveljavljanje zahtevkov) zadošča, da se stečajni upravitelj seznani s celotnim poslovanjem dolžnika in ukrene, kar je potrebno, za zaščito vseh upnikov, medtem ko bi daljši ali neenotni rok za uveljavljanje zahtevkov vplival na dolžino in stroške stečajnega postopka.

Možna bi bila (samo) oblikovalna tožba, če nasprotnica izpodbijanja na podlagi izpodbijanega pravnega dejanja [konkretno pogodbe o prodaji lesa] še ne bi ničesar pridobila; preventivna pa, če bi izpodbojna tožba preprečevala, da bi nasprotnica izpodbijanja uveljavila svoj zahtevek proti stečajni masi (celo takrat, kadar bi glede njega obstajal izvršilni naslov).

Čeprav stečajni postopek s svojimi dokončnimi učinki ne sme preprečiti začetega denacionalizacijskega postopka, katerega namen je v osnovi vrnitev podržavljenega premoženja, pa se oškodovanje upnikov [kot ena od objektivnih predpostavk izpodbijanja] ugotavlja samo po določbah ZPPSL, s tem, da ima denacionalizacijska upravičenka v stečajnem postopku za realizacijo vrnitve podržavljenega premoženja na razpolago instrumente iz 68. člena ZDen.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka sama krije stroške revizije.

Tožeča stranka mora toženi stranki povrniti 1.837,38 EUR stroškov revizijskega odgovora, v 15 dneh od vročitve tega sklepa.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Sodišče prve stopnje z uvodoma navedenim sklepom ni dovolilo (objektivne) spremembe tožbe (I. točka izreka). Zaradi pomanjkanja pravnega interesa pa je zavrglo tako tožbo glede primarnega tožbenega zahtevka na ugotovitev neveljavnosti pogodbe o prodaji lesa z dne 26. 4. 2007 (v nadaljevanju tudi Pogodbe) (II.1. točka izreka), kot tudi glede podrejenega na ugotovitev pravne neučinkovitosti Pogodbe proti stečajni masi tožeče stranke (II.2. točka izreka). Posledično je tožeči stranki naložilo povrnitev 3.638,01 EUR pravdnih stroškov tožene stranke z morebitnimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je z uvodoma navedenim sklepom kot neutemeljeno zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo izpodbijani sklep.

3. Zoper sklep sodišča druge stopnje (glede II. in III. točke izreka sklepa sodišča prve stopnje) je tožeča stranka vložila revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP (v zvezi z ugotavljanjem pravnega interesa) v postopku pred sodiščem druge stopnje. Predlagala je razveljavitev sklepov sodišč nižjih stopenj v izpodbijanem delu z vrnitvijo zadeve v razveljavljenem delu sodišču prve stopnje v ponoven postopek. Pri tem je zahtevala povrnitev stroškov revizije.

4. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki je v odgovoru nanjo kot neutemeljene prerekala revizijske navedbe tožeče stranke. Pri tem je zahtevala povrnitev stroškov revizijskega odgovora.

5. Tožena stranka je naknadno vložila pripravljalno vlogo, ki pa je revizijsko sodišče ni upoštevalo kot dodatka k odgovoru na revizijo, ker je bila vložena po izteku roka za vložitev odgovora na revizijo.(1) Uporabljeni predpisi

6. Spremembe in dopolnitve Zakona o pravdnem postopku, uveljavljene 1. 10. 2008, so vplivale na odločanje o reviziji, saj je bil sklep sodišča prve stopnje izdan po tem datumu (drugi odstavek 130. člena ZPP-D; Ur. l. RS, št. 45/2008), in sicer 30. 6. 2009. Zato je revizijsko sodišče uporabilo določbe noveliranega Zakona o pravdnem postopku (pred tem in v nadaljevanju ZPP).

7. Predmetni spor se nanaša na pogodbo o prodaji lesa z dne 26. 4. 2007 (priloga A6). Takrat pa so veljale določbe Obligacijskega zakonika (OZ).

8. Predmet izpodbijanja v stečaju je pogodba o prodaji lesa z dne 26. 4. 2007. Takrat pa so za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika še veljale določbe Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL).

Revizija ni utemeljena.

9. Sodišče druge stopnje je pritrdilo sodišču prve stopnje, da tožeča stranka nima pravnega interesa za tožbo na neveljavnost Pogodbe, ker je ta interes zatrjevala in dokazovala na podlagi 260. člena ZUP o obnovi postopka, saj pri sklepu Upravne Enote Mozirje z dne 31. 3. 2008: (1) ni šlo za odločbo, temveč za sklep; in (2) ni šlo za meritorno odločitev o zadevi (za odločitev o izplačilu odškodnine zaradi povečane vrednosti nepremičnin), temveč za formalni procesni akt (za sklep o ustavitvi postopka).

10. (a) Upravna Enota Mozirje je z navedenim sklepom zaradi umika zahtevka ustavila postopek za izplačilo odškodnine tožeči stranki zaradi povečane vrednosti nepremičnin denacionalizacijske upravičenke (prve toženke). (b) Tožeča stranka zoper navedeni sklep ni vložila pritožbe; (c) je pa vložila predlog za obnovo postopka, ki ga je upravni organ prve stopnje zavrgel. (č) Upravni organ druge stopnje je zavrnil pritožbo tožeče stranke, (d) Upravno sodišče pa je zavrnilo njeno tožbo. Upravno sodišče je potrdilo stališče upravnega organa, da v skladu z 260. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (pred tem in v nadaljevanju ZUP) obnova postopka zoper procesni sklep o ustavitvi postopka ni dovoljena. (e) Tožeča stranka je pri Ustavnem sodišču vložila pobudo za oceno ustavnosti 260. člena ZUP in 249. člena prej veljavnega zakona (ZUP/86) ter ustavno pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča, Oddelka v Celju, U 134/2009 z dne 18. 8. 2009, (f) vendar pa je Ustavno sodišče s sklepom U-I-20/10-8 in Up-122/10-11 z dne 26. 1. 2011 prvo zavrglo (1. točka izreka), druge pa ni sprejelo (2. točka izreka).

11. Glede na navedeno odločitev Ustavnega sodišča ni pravno pomembno, da naj bi tožeča stranka ne vložila pritožbe zoper sklep o ustavitvi denacionalizacijskega postopka v zvezi z zahtevo za izplačilo odškodnine zaradi povečane vrednosti nepremičnin zaradi prevzete zaveze iz tretjega odstavka 7. člena Pogodbe (da »ne bo vložil[a] nobenih pravnih sredstev v tistih denacionalizacijskih postopkih, ki še niso končani«). Tudi če tožeča stranka z izpodbijano Pogodbo ne bi prevzela navedene zaveze, namreč (iz razlogov, ki sta jih pravilno navedla upravni organ in Upravno sodišče) zoper sklep Upravne Enote Mozirje 321-19/92-1015-1220 z dne 31. 3. 2008 ne bi mogla predlagati obnove postopka.

12. Utemeljevanje pravnega interesa za vložitev predmetne tožbe z dovoljenostjo (in utemeljenostjo) predloga za obnovo postopka tako ni utemeljeno, kar sta pravilno obrazložili že sodišči druge in prve stopnje.(2) (3)

13. Sodišče druge stopnje je tudi pritrdilo sodišču prve stopnje, da tožeča stranka nima pravnega interesa za tožbo na ugotovitev neučinkovitosti Pogodbe napram stečajni masi tožeče stranke, saj je pravočasno (v roku iz prvega odstavka 129. člena ZPPSL) vložila le oblikovalni tožbeni zahtevek, ne pa tudi dajatvenega oziroma povračilnega.

14. (a) Nad tožečo stranko se je 25. 4. 2008 začel stečajni postopek. Sklep o tem je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije 30. 4. 2008. (b) Tožeča stranka je po stečajnem upravitelju 30. 10. 2008 primarno vložila tožbo na ugotovitev neveljavnosti Pogodbe, podrejeno pa na ugotovitev njene pravne neučinkovitosti v razmerju do stečajne mase. (c) Tožeča stranka je v prvi pripravljalni vlogi (9. 4. 2008) postavila tudi zahtevek za vrnitev v stečajno maso neupravičeno pridobljene koristi (v višini 250.000,00 EUR, iz naslova vlaganj v denacionalizirane ... gozdove), (d) vendar pa sodišče prve stopnje objektivne spremembe tožbe ni dovolilo.

15. ZPPSL v prvem odstavku 129. člena določa, da je izpodbojno tožbo treba vložiti »v šestih mesecih od dneva objave začetka stečajnega postopka v Uradnem listu Republike Slovenije«; ne določa pa, da je hkrati z izpodbojno tožbo treba uveljavljati tudi morebitni povračilni zahtevek.(4) Zato ni bilo nujno, da je bil hkrati z oblikovalnim (izpodbojnim) zahtevkom(5) na razveljavitev učinkov izpodbitega pravnega dejanja proti stečajni masi (prvi odstavek 130. člena ZPPSL) postavljen tudi dajatveni (povračilni) zahtevek na vrnitev v stečajno maso vse pridobljene premoženjske koristi (drugi odstavek 130. člena ZPPSL). Vendar pa povračilnega zahtevka, ki je nastal zaradi uspešno uveljavljenega izpodbojnega zahtevka, ni bilo dovoljeno uveljavljati po izteku roka iz prvega odstavka 129. člena ZPPSL(6), kot je to v konkretnem primeru (s pripravljalno vlogo z dne 9. 4. 2008) storila tožeča stranka. Povračilni zahtevek je namreč treba uveljavljati v roku za uveljavitev izpodbojnega zahtevka, kar smiselno izhaja iz 129. in 130. člena ZPPSL(7). Glede na to, da je stečajni postopek hiter, enotni rok šestih mesecev (za uveljavljanje zahtevkov) zadošča, da se stečajni upravitelj seznani s celotnim poslovanjem dolžnika in ukrene, kar je potrebno, za zaščito vseh upnikov, medtem ko bi daljši ali neenotni rok za uveljavljanje zahtevkov vplival na dolžino in stroške stečajnega postopka.

16. Tako je tožeča stranka pravočasno uveljavljala samo zahtevek na ugotovitev pravne neučinkovitosti izpodbijanega pravnega dejanja proti stečajni masi. Vendar pa iz njenih navedb ne izhaja, da je šlo za oblikovalno oziroma preventivno tožbo. (Samo) oblikovalna tožba bi bila namreč možna, če nasprotnica izpodbijanja na podlagi izpodbijanega pravnega dejanja [konkretno pogodbe o prodaji lesa] še ne bi ničesar pridobila; preventivna pa, če bi izpodbojna tožba preprečevala, da bi nasprotnica izpodbijanja uveljavila svoj zahtevek proti stečajni masi (celo takrat, kadar bi glede njega obstajal izvršilni naslov).(8)

17. Nasprotno, iz navedb tožeče stranke izhaja, da povračilnega zahtevka ni postavila, ker je štela, da je za odločitev o njem »pristojen upravni organ, pred katerim teče postopek denacionalizacije«, »saj se na podlagi izrecnih določb prvega(9) in drugega odstavka(10) 6. člena ter 25. člena(11) Zakona o denacionalizaciji [v nadaljevanju ZDen] o odškodninskih zahtevkih zaradi povečane vrednosti v denacionalizaciji vračanih nepremičnin odloča v denacionalizacijskem postopku pred upravnim organom, ki vodi postopek denacionalizacije«. Vendar pa je takšno naziranje pravno zmotno, saj je v obravnavanem sporu utemeljen oblikovalni zahtevek imel za posledico povračilni zahtevek na izpodbojni podlagi, zaradi česar tožeča stranka (tudi ob upoštevanju poprej navedenega) ne more imeti pravne koristi samo od oblikovalnega zahtevka, kar sta pravilno obrazložili že sodišči druge in prve stopnje.

18. Čeprav stečajni postopek s svojimi dokončnimi učinki ne sme preprečiti začetega denacionalizacijskega postopka, katerega namen je v osnovi vrnitev podržavljenega premoženja(12), pa se oškodovanje upnikov [kot ena od objektivnih predpostavk izpodbijanja iz prvega odstavka 125. člena ZPPSL, katerega posledica je zahtevek iz 130. člena ZPPSL] ugotavlja samo po določbah ZPPSL(13), s tem, da ima denacionalizacijska upravičenka v stečajnem postopku za realizacijo vrnitve podržavljenega premoženja na razpolago instrumente iz 68. člena ZDen.

19. S tem je Vrhovno sodišče odgovorilo na tiste revizijske navedbe, ki so bile po njegovi pravni presoji bistvene za odločitev(14), oziroma na tiste, ki niso bile očitno neutemeljene ali nerelevantne(15).

20. Glede na posebno določbo tretjega odstavka 370. člena ZPP pa (kot na nedovoljene) ni odgovarjalo na tiste revizijske navedbe, ki relativizirajo dokazni postopek in s tem nasprotujejo ugotovljenemu dejanskemu stanju.

21. Revizijski razlog »bistvenih kršitev določb pravdnega postopka« po navedenem ni podan. Zato je Vrhovno sodišče revizijo na podlagi četrtega odstavka 384. člena ZPP in v povezavi s 378. členom ZPP kot neutemeljeno zavrnilo (I. točka izreka).

Odločitev o stroških

22. Tožeča stranka z revizijo ni uspela. Zato je Vrhovno sodišče v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP in v povezavi s prvim odstavkom 154. člena ZPP sklenilo, da sama krije njene stroške (II. točka izreka).

23. Tožeča stranka z revizijo ni uspela, zaradi česar mora toženi stranki v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP in v povezavi s 155. členom ZPP povrniti 1.837,38 EUR stroškov revizijskega odgovora (III. točka izreka). Gre za 1.377,00 EUR stroškov sestave revizijskega odgovora z dodatkom 137,70 EUR za zastopanje dveh toženk, za 302,94 EUR (20%) davka na dodano vrednost ter za 19,74 EUR izdatkov za stranko. Ne pa tudi za stroške sestanka s toženkama, saj so ti vsebovani v stroških sestave revizijskega odgovora.

Op. št. (1): Revizija je bila vročena pooblaščenki tožene stranke 15. 12. 2010. Tako je rok 30 dni za odgovor na revizijo potekel 14. 1. 2011. Pripravljalna vloga pa je bila priporočeno oddana na pošto šele 23. 2. 2011. Op. št. (2): Tožeča stranka je pravni interes na ugotovitvi neveljavnosti Pogodbe utemeljevala z možnostjo obnove postopka, kar izhaja iz njenih trditev, ki jih je sodišče prve stopnje povzelo v predzadnjem odstavku obrazložitve svojega sklepa, na njegovi 4. strani: »Tožeča stranka zatrjuje, da bi v primeru ugotovitve neveljavnosti pogodbe z dne 26. 4. 2007 oziroma dela te pogodbe, umik zahtevka v denacionalizacijskem postopku izgubil učinek, zaradi česar bi lahko tožeča stranka v denacionalizacijskem postopku, v katerem je nastopala kot upravičenec iz naslova vlaganj v gozdove, ki so bili z dokončno odločbo vrnjeni prvotoženi stranki, vložila predlog za obnovo denacionalizacijskega postopka in tako lahko pridobila visoko odškodnino (4,757.987,01 EUR)«. Tožeča stranka pravnega interesa na ugotovitvi neveljavnosti Pogodbe ni utemeljevala z možnostjo vložitve pritožbe zoper sklep o ustavitvi postopka zaradi umika (tožeča stranka se je s tretjim odstavkom 7. člena Pogodbe odpovedala pravici vložiti pravna sredstva) niti z možnostjo neumika zahtevka za izplačilo odškodnine zaradi povečane vrednosti nepremičnin (tožeča stranka se je s tretjim odstavkom 7. člena Pogodbe zavezala umakniti vse zahtevke v postopkih glede denacionalizacije ... gozdov).

Op. št. (3): Revizija ni bila vložena glede I. točke izreka sklepa sodišča prve stopnje (sicer pa revizija zoper sklep o nedovolitvi objektivne spremembe tožbe glede na 384. člen ZPP niti ne bi bila dovoljena). Zato revizijskemu sodišču ni bilo treba odgovarjati na revizijske navedbe v zvezi s povračilnim zahtevkom (iz naslova neveljavnosti Pogodbe oziroma iz naslova njene pravne neučinkovitosti proti stečajni masi tožeče stranke).

Op. št. (4): Tega ne določa niti kasneje veljavni Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ki v tretjem odstavku 277. člena določa le, da je v primeru uspešnega izpodbijanja tudi nastali povračilni zahtevek treba uveljavljati z izpodbojno tožbo v roku šestih mesecev po objavi oklica o začetku stečajnega postopka.

Op. št. (5): VS RS je že v sodbi III Ips 56/94 z dne 24. 11. 1994 pojasnilo, da je izpodbojna tožba po ZPPSL oblikovalna tožba z dajatvenim zahtevkom, ne pa ugotovitvena.

Op. št. (6): Gre za materialnopravni (prekluzivni) rok, s pretekom katerega preneha pravica do izpodbijanja pravnega dejanja in do povrnitve s tem dejanjem pridobljenih premoženjskih koristi.

Op. št. (7): Izrecno pa iz tretjega odstavka 277. člena kasneje veljavnega ZFPPIPP.

Op. št. (8): Glej 8.2.3. točko doktorske disertacije (o tožbenem zahtevku) sodnika poročevalca: »Izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika (pravne osebe)«, Ljubljana, oktober 2003, str. 137-138. Op. št. (9): Splošni premoženjski oziroma odškodninski predpisi se glede zadev, ki jih ureja ta zakon, uporabljajo le, če niso v nasprotju s tem zakonom.

Op. št. (10): V postopkih za uveljavljanje pravic po tem zakonu se uporablja zakon o splošnem upravnem postopku, če ta zakon ne določa drugače. Op. št. (11): Nepremičnina, katere vrednost se je zaradi novih investicij bistveno povečala, se po izbiri upravičenca vrne pod pogojem, da za razliko v vrednosti plača odškodnino.

Op. št. (12): Glej sodbo VS RS II Ips 606/1999 z dne 6. 4. 2000. Op. št. (13): Glej sodbo VS RS III Ips 10/2000 z dne 24. 8. 2000. Op. št. (14): US tako že v sklepu Up-429/01-5 z dne 24. 6. 2003 (glej 2. točko njegove obrazložitve).

Op. št. (15): US tako že v odločbi Up 373/97-15 z dne 22. 2. 2001 (glej 11. točko njene obrazložitve).