Jedro

Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.

V sporu o zakonitosti odločb, s katerima je bilo odločeno o predlogu revidentov za izrek odločb o določitvi funkcionalnega zemljišča za nični po uradni dolžnosti, pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti. Zato pogoj za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo je tožeča stranka (v nadaljevanju revidenti) vložila revizijo, katere dovoljenost utemeljuje z razlogom iz 1. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo revidenti izpodbijajo z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prve alineje drugega odstavka v zvezi s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 zavrnilo njihovo tožbo zoper sklepa Upravne enote Kamnik, št. 465-2/2000(40)-27 z dne 6. 12. 2010 in 465-9/2000(40)-29 z dne 6. 12. 2010, v zvezi z odločbama tožene stranke, št. 35112-2/2010-11-BM z dne 6. 1. 2010 (pravilno 2011) in 35112-2/2010-12-BM z dne 6. 1. 2010 (pravilno 2011). Tožena stranka je z navedenima odločbama zavrnila pritožbi revidentov zoper izpodbijana sklepa, s katerima je prvostopenjski organ zavrgel predloga revidentov, da upravni organ po uradni dolžnosti za nični izreče odločbi o določitvi funkcionalnega zemljišča iste upravne enote, št. 46500-0002/00-5/16 z dne 2. 2. 2000, in št. 46500-0009/00-5/16 z dne 10. 5. 2000. 4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in je tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo uveljavljajo revidenti, je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR.

6. Revidenti dovoljenost revizije po tej določbi ZUS-1 utemeljujejo z zatrjevano vrednostjo zemljišč, ki so bila z odločbama, katerih ničnost uveljavljajo, določena za funkcionalna zemljišča. 7. V obravnavani zadevi je predmet spora presoja zakonitosti odločb, s katerima je bilo odločeno o predlogu revidentov za izrek odločb o določitvi funkcionalnega zemljišča za nični po uradni dolžnosti. V navedenih odločbah pa pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti. Za izraz denarne vrednosti gre namreč le pri pravici do prejema določenega zneska (v denarju ali vrednostnih papirjih) in pri obveznosti plačati določen znesek (enako Ustavno sodišče v sklepu U-I-117/09, Up-501/09 z dne 28. 1. 2010). Zato pogoj za dovoljenost revizije po navedeni določbi ZUS-1 ni izpolnjen. Tako stališče je Vrhovno sodišče že sprejelo v svojih odločbah, kot npr. X Ips 447/2011, X Ips 127/2011, X Ips 65/2012, X Ips 115/2009, X Ips 100/2008, X Ips 233/2008, X Ips 494/2009, X Ips 407/2009, X Ips 264/2009, X Ips 503/2010, X Ips 182/2011, X Ips 301/2011. 8. Ker revidenti niso izkazali izpolnjenosti uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.