Jedro

Po ZUP zoper potrdilo ni mogoče uveljavljati pravnih sredstev, ki veljajo za odločbo ali sklep.

V primeru, da organ, ki je dolžan potrditi izvršljivost upravne odločbe, tega na zahtevo stranke ne stori v 15-ih dneh, ZUP določa domnevo, da je organ zahtevo zavrnil, stranki pa je pravno varstvo zagotovljeno v pritožbenem postopku.

Za odločanje o pritožbi zaradi molka Slovenske odškodninske družbe (zaradi neizdaje potrdila o pravnomočnosti) je glede na določbo 232. členu ZUP stvarno pristojno Ministrstvo za pravosodje, v katerega delovno področje sodi izvajanje določb ZPKri ter določb ZSPOZ.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Tožnik je vložil tožbo zaradi molka Slovenske odškodninske družbe d.d. (SOD), ki kljub njegovi zahtevi noče potrditi pravnomočnosti in izvršljivosti odločbe št. 037163/ZPKI z dne 20. 9. 2002. Tožena stranka je kot pristojni izvajalec javnih pooblastil po Zakonu o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja (v nadaljevanju ZSPOZ) v odločbi z dne 20. 9. 2002 določila višino odškodnine, ki tožniku pripada kot upravičencu na podlagi pravnomočnega sklepa Komisije za izvajanje Zakona o popravi krivic št. 714-01-272, s katerim je bil tožniku priznan status bivšega političnega zapornika in s tem status upravičenca do odškodnine po ZSPOZ, v višini 1,855.000,00 SIT. V tretjem odstavku izreka odločbe z dne 20. 9. 2002 je bilo določeno, da se bo odškodnina stranki izplačala na njeno zahtevo, in sicer delno z nakazilom na tekoči račun v dveh obrokih po 150.000,00 SIT v 30 dneh po pravnomočnosti in prejemu upravičene zahteve za izplačilo oziroma v 12-ih mesecih, preostanek v višini 1,555.000,00 SIT pa z izročitvijo 1.555 obveznic Republike Slovenije, izdanih na podlagi 14. člena ZSPOZ v istem roku kot prvi obrok odškodnine. Odločba je postala dokončna s samo izdajo. Ker zoper odločbo ni bil sprožen upravni spor, je odločba postala pravnomočna. Zahtevo za izplačilo je tožnik podal dne 18. 10. 2002, a do danes kljub opominu izplačila ni prejel. Po zavrnitvi opomina za izplačilo je zahteval, da tožena stranka na odločbi potrdi njeno pravnomočnost in izvršljivost, kar pa je SOD odklonil, kljub temu da odločba z dne 20. 9. 2002 ni bila nikoli odpravljena ali razveljavljena. Ker je klavzula o izvršljivosti predpogoj za prisilno izvršitev odločbe, tožnik s tožbo zahteva, da sodišče v sodbi ugotovi pravnomočnost in izvršljivost odločbe z dne 20. 9. 2002. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni dopustna.

S tožbo tožnik predlaga sodišču, da ugotovi izvršljivost odločbe z dne 20. 9. 2002, ker SOD, ki je odločbo izdala, njene izvršljivosti kljub njegovi zahtevi ni potrdila.

Po Zakonu o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ima klavzula o pravnomočnosti in izvršljivosti pravno naravo potrdila v smislu 179. člena ZUP. S potrdilom namreč pristojni organ (četrti odstavek 290. člena ZUP) potrdi nastop določenih pravnopomembnih dejstev, o katerih vodi po zakonu uradno evidenco (179. člen ZUP). S potrdilom o pravnomočnosti in izvršljivosti se tako ne odloča o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke, zato nima značaja upravnega akta, temveč služi le kot dokazno sredstvo za dokazovanje določenega dejstva (pravnomočnosti upravne odločbe). Zato v skladu z ZUP glede potrdila ni mogoče uveljavljati pravnih sredstev, ki veljajo za odločbo ali sklep. Vendar pa ZUP v določbah 179. do 180.a člena določa postopek za izdajanje potrdil oziroma drugih listin o dejstvih, o katerih ne vodijo uradne evidence. Pri tem je tudi določen postopek in pravno sredstvo, če državni organ zavrne zahtevo za izdajo potrdila, oziroma ne izda potrdila. V primeru, ko organ, ki je dolžan potrditi izvršljivost upravne odločbe, tega na zahtevo stranke ne stori v 15-ih dneh, ZUP določa domnevo, da je organ zahtevo zavrnil, stranki pa je pravno varstvo zagotovljeno v pritožbenem postopku (tretji odstavek 180.a. člena ZUP).

SOD v zvezi z izplačili odškodnin po določbah zakona, ki ureja popravo krivic, izvaja javna pooblastila na podlagi ZSPOZ. SOD o tem izda odločbo, s katero izračuna višino odškodnine. Zoper to odločbo pritožba ni dovoljena. V zvezi s postopki za uveljavljanje pravice do odškodnine, ki jih vodi SOD, pa ZSPOZ tudi določa, da ministrstvo, pristojno za pravosodje, zaradi izvajanja postopkov povezanih s tem zakonom in Zakonom o popravi krivic (ZPKri), vodi evidenco o prosilcih in osebah s priznanim statusom, ter evidenco o njihovih pravicah in o izdanih odločbah o odškodnini (čl. 15.a), prav tako lahko samo pridobiva potrebne podatke neposredno iz drugih evidenc ali zbirk osebnih podatkov. Obseg evidence je podrobneje določen v 15. b členu ZSPOZ, med drugim obsega tudi podatek o pravnomočnosti odločb. Iz navedenega torej izhaja, da nadzor nad izvajanjem javnega pooblastila SOD opravlja ministrstvo, pristojno za pravosodje.

Po določbi 232. člena ZUP o pritožbi zoper odločbo, ki jo je na prvi stopnji izdal nosilec javnega pooblastila, odloča organ, določen z zakonom. Če zakon ne določa, kateri organ je pristojen za odločanje o pritožbi, odloča o njej stvarno pristojno ministrstvo. Čeprav zoper odločbe SOD o višini odškodnine ni dovoljena pritožba, pa ZUP v zvezi s postopkom izdaje potrdila izrecno določa, da je zoper zavrnitev potrdila zagotovljeno pravno varstvo v pritožbenem postopku. Za odločanje o pritožbi zaradi molka SOD (zaradi neizdaje potrdila o pravnomočnosti) je glede na določbo 232. členu ZUP v obravnavanem primeru stvarno pristojno Ministrstvo za pravosodje (sedaj Ministrstvo za pravosodje in javno upravo Republike Slovenije), v katerega delovno področje sodi izvajanje določb ZPKri ter določb ZSPOZ (med drugim vodi tudi uradno evidenco o izdanih odločbah o odškodnini ter o datumih pravnomočnosti teh odločb - 15.b. člen v zvezi s prvim odstavkom 15.a. člena).

Ker iz navedb v tožbi ter iz podatkov upravnega spisa v obravnavani zadevi ne izhaja, da je tožnik zaradi molka SOD v zvezi z njegovo zahtevo za izdajo potrdila vložil pritožbo pri pristojnem ministrstvu, upravno sodišče tožbe v upravnem sporu ni presojalo, saj je ta vložena prezgodaj. Zaradi navedenega je tožbo na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) po predhodnem preizkusu zavrglo.