Jedro

Pritožba, vložena po pooblaščencu, ki ni odvetnik, in ji ni priloženo potrdilo o opravljenem državnem pravniškem izpitu, ni nepopolna. Zahteva, da pravniški državni izpit pooblaščenec ima, tudi ne vključuje zahteve, da ga priloži pritožbi, njegova pritožba tudi še ni dovoljena, saj sodišče še ne ve, ali pooblaščenec pravniški državni izpit ima. Najprej ga mora pozvati, da priloži potrdilo v določenem roku. Šele, ko pooblaščenec v tem roku potrdila ne predloži, je njegova pritožba nedovoljena in jo sodišče zavrže, kot mu narekuje drugi odstavek 89. člena ZPP.

Izrek

Reviziji se ugodi in se sklep sodišča druge stopnje v II. točki in v delu III. točke izreka, ki se nanaša na pritožbene stroške druge toženke, razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne temu sodišču v novo odločanje.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Tožnica je zahtevala, da ji tožena zavarovalnica in toženo zavarovalno združenje nerazdelno povrneta nepremoženjsko in premoženjsko škodo, ki ji je nastala v prometni nesreči 5. 9. 1998. 2. Sodišče prve stopnje je tudi o sedaj spornem izgubljenem zaslužku že enkrat odločilo, sodišče druge stopnje pa je njegovo odločitev razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo v ponovno sojenje.

3. Sodišče prve stopnje je ob drugem odločanju iz tega naslova tožnici priznalo 75.566,49 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, kar sta nerazdelno dolžna plačati oba toženca. V ostalem je njen tožbeni zahtevek zavrnilo.

4. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene zavarovalnice ugodilo in odločitev o naloženem plačilu zanjo razveljavilo, pritožbo toženega združenja pa zavrglo, ker so jo zanj vložili pooblaščenci, ki niso izkazali, da bi imeli opravljen pravniški državni izpit, in ker iz pritožbe ni razvidno, kateri od štirih pooblaščencev je pritožbo podpisal, saj je na njej le en nečitljiv podpis.

5. Toženo združenje je vložilo revizijo. Pojasnjuje, kdo je vložil pritožbo in da imajo vsi pooblaščenci opravljen pravniški državni izpit. Opozarja, da sta sodišči nižjih stopenj šteli, da je pooblaščenka A. A., kot izhaja tudi iz kratice podpisa, saj pritožbe nista takoj zavrgli, pač pa sta izpodbijano odločbo vročili na naslov Z., d. d., kjer so pooblaščenci zaposleni, toženemu združenju neposredno pa sklepa pritožbenega sodišča nista vročili. Opozarja, da pooblaščencev sodišče druge stopnje ni pozvalo na odpravo pomanjkljivosti in je kršilo določbo drugega odstavka 98. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Če je sodišče dolžno pozvati pooblaščenca, naj priloži pooblastilo, ga je dolžno pozvati tudi, naj priloži potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu, torej naj dopolni nepopolno pooblastilo. Pojasnjuje, da nihče od pooblaščencev nima generalnega pooblastila za zastopanje toženega združenja, le za zastopanje tožene zavarovalnice. Že iz teh pa bi se moralo sodišče druge stopnje seznaniti z izpolnjevanjem pogojev pooblaščencev. Poudarja, da je splošno znano, da imajo pravniki, ki zastopajo zavarovalnice, opravljen pravniški državni izpit. Meni, da bi moralo pritožbeno sodišče manj strogo presojati pooblastila, ki jih imajo pooblaščenci, ki niso odvetniki, in da pooblaščencem ves čas postopka na prvi in drugi stopnji ni bilo treba dokazovati, da pravniški državni izpit imajo. Če bi sodišče prve stopnje razmišljalo enako, bi jih že to pozvalo na predložitev potrdila. Nasprotuje razlogom, da naj bi bili opozorjeni na sankcijo, če ne priložijo potrdila. Iz pravnega pouka izhaja le opozorilo o zavrženju pritožbe, če pooblaščenec nima izpita, ne pa za primer, če ne priloži potrdila. Sodišče bi jih moralo pozvati tudi po šestem odstavku 98. člena ZPP, naj stranka odobri opravljena pravdna dejanja. Zakon tudi ne zahteva čitljivosti podpisa ali posebej navedenega podpisnika. Opozarja na dosedanjo prakso sodišč pri zastopanju pooblaščencev zavarovalnic, odvetniške pisarne z več odvetniki,... Meni, da je izpodbijana odločitev prestroga in nesorazmerno posega v pravico do pritožbe. Glede očitka sodišča druge stopnje, da naj ne bi bilo jasno, zoper katero sodbo je vložilo pritožbo, pa pojasnjuje, da je to razvidno iz prve strani pritožbe. Meni, da bi mu z zavrnitvijo revizije nastala nepopravljiva škoda, saj je sodišče druge stopnje pritožbi prve toženke ugodilo. Toženki pa po njegovi oceni štejeta kot enotni sospornici. Vrhovnemu sodišču predlaga, da sklep pritožbenega sodišča razveljavi in zadevo vrne v ponovno sojenje ter zahteva povračilo revizijskih stroškov.

6. Toženo združenje je 7. 4. 2015 revizijo dopolnilo in priložilo odločbe, iz katerih je razviden pravni pouk v zemljiškoknjižnih zadevah, iz katerih je posebej razvidno, da morajo pooblaščenci ob vloženi pritožbi opravljen pravniški državni izpit tudi izkazati. Ponovno jo je dopolnilo tudi 21. 7. 2015, ko je priložilo odločbo Ustavnega sodišča U-I-74/14-9. Ker pa je to storilo po preteku roka za vložitev revizije, njegovih dodatnih navedb revizijsko sodišče ni upoštevalo.

7. Tožeča stranka na vročeno revizijo ni odgovorila.

8. Revizija je utemeljena.

9. Prvi odstavek 89. člena ZPP določa, da mora okrajno sodišče v pravnem pouku zoper sodno odločbo pravdni stranki opozoriti, da mora biti v primeru, če pritožbo vložita po pooblaščencu, pooblaščenec oseba iz tretjega odstavka 87. člena. Ta zahteva, da je v postopku pred okrožnim, višjim in vrhovnim sodiščem pooblaščenec lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Takšno opozorilo v pravni pouk vključujejo tudi okrožna sodišča. ZPP v drugem odstavku 89. člena sodišču nalaga, da pritožbo zavrže kot nedovoljeno, če je vložena po pooblaščencu, ki nima zahtevanih kvalifikacij.

10. Toženo združenje je bilo tako v pravnem pouku s strani sodišča prve stopnje opozorjeno, da mora, če pritožbo vloži pooblaščenec, ta biti odvetnik ali oseba s pravniškim državnim izpitom. Posebej pa ne, da mora pooblaščenec, ki ni odvetnik, opravljen pravniški državni izpit izkazati že ob vložitvi pritožbe. Pritožbo je toženo združenje vložilo tako, da so na njej navedeni trije pooblaščenci, ki niso odvetniki. Priložili so pooblastilo za zastopanje toženega združenja, potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu pa niso priložili za nikogar od njih.

11. Toženo združenje v reviziji odpira ključno vprašanje, ali bi moralo sodišče druge stopnje njegove pooblaščence najprej pozvati, naj v določenem roku priložijo potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu, in šele, če potrdila ne bi priložili v tem roku, pritožbo zavreči. 12. Določba 89. člena ZPP posebej ne zapoveduje, da mora pooblaščenec, ki ni odvetnik, potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu priložiti že pritožbi. Pravna teorija in deloma tudi sodna praksa zastopata nasprotno stališče. Enako razlagata tudi pooblaščenčevo zastopanje pred okrožnim sodiščem.(1) Zahteva, da ima pooblaščenec opravljen pravniški državni izpit, naj bi torej vsebovala tudi zahtevo, da že pritožbi (ali odgovoru na tožbo) priloži potrdilo o njem. Ob tem izpostavljata, da sodišče na odpravo pomanjkljivosti poziva le, če za tožnika oseba brez pravniškega državnega izpita vloži tožbo. Če namreč tožnik pri okrožnem sodišču vloži tožbo po pooblaščencu, ki ni oseba iz tretjega odstavka 87. člena tega zakona, mu sodišče s sklepom naloži, da v roku, ki ne sme biti daljši kot 15 dni, imenuje kvalificiranega pooblaščenca ali izjavi, da se bo zastopal sam (prvi odstavek 88. člena ZPP). V tej smeri pa sodišče ne pozove toženca, za katerega odgovor na tožbo poda pooblaščenec, ki ne izkaže pravniškega državnega izpita. Ker je bil toženec na posebne kvalifikacije, ki se zahtevajo od pooblaščenca pred okrožnim sodiščem, že opozorjen v pozivu za odgovor na tožbo, mu možnosti odprave pomanjkljivosti ni treba dati.

13. Revizijsko sodišče pritrjuje, da sodišče pritožbe, ki jo je vložil pooblaščenec, ki ni odvetnik in ni izkazal opravljenega pravniškega državnega izpita, ne vroča stranki, naj imenuje kvalificiranega pooblaščenca ali pritožbeni postopek prevzame sama. Takšen poziv ni dopolnitev pritožbe v pravem pomenu besede, temveč izjema, ki je pred okrožnim sodiščem dopustna le zato, ker tožnik še ni bil opozorjen, kakšne kvalifikacije mora imeti pooblaščenec, da lahko nastopa pred njim. Na posebne kvalifikacije, ki se zahtevajo od pooblaščenca v pritožbenem postopku, je stranka že opozorjena v pravnem pouku sodbe sodišča prve stopnje. Širjenje tovrstnega poziva na pritožbeni postopek zato ni na mestu.

14. Po oceni revizijskega sodišča pa je povsem drugo vprašanje, ali sodišče pooblaščenca pozove, naj priloži potrdilo, če ga ima. Naj potrdilo torej priloži tista oseba, ki je pritožbo vložila in podpisala. Revizijsko sodišče ocenjuje, da stroga razlaga, kot jo zastopa sodišče druge stopnje, da torej sodišče pooblaščenca ne pozove na predložitev potrdila, nima podlage v določbah procesnega prava, saj bi moralo biti to posebej predvideno.

15. To stališče utrjuje okoliščina, da je v revizijskem postopku takojšnje zavrženje revizije ali predloga za dopustitev revizije, ki jima ni priloženo potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu, posebej urejeno v določbi 367. č člena ZPP,(2) čeprav je tudi nastopanje v revizijskem postopku načelno in vsebinsko podobno kot za pritožbeni postopek urejeno že v splošnih določbah ZPP. Ta namreč v 91. členu določa, da sodišče kot nedovoljeno zavrže izredno pravno sredstvo, vloženo po pooblaščencu, ki ni oseba, določena v tretjem odstavku 86. člena ZPP, in izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka ali njen zakoniti zastopnik, če ne izkaže izpolnitve pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP.(3) Če bi zahteva iz 91. člena ZPP, da ima stranka opravljen pravniški državni izpit, vsebovala tudi zahtevo, da ga ob vložitvi izrednega pravnega sredstva predloži, posebna določba 367. č. člena ZPP ne bi bila potrebna.

16. Drugačne razlage ne narekuje niti določba 336. člena ZPP, po kateri se za nepopolne vloge v pritožbenem postopku ne uporabljajo določbe o njihovem vračanju v dopolnitev, na kar je bilo toženo združenje v pravnem pouku tudi opozorjeno. O nepopolni vlogi govori 108. člen ZPP v zvezi s 105. členom ZPP. Vsaka vloga (tudi pritožba) mora imeti vse, da se lahko obravnava, predvsem pa navedbo sodišča, podatke (ime in prebivališče) o strankah, njihovih zakonitih zastopnikih in pooblaščencih, sporni predmet in vsebino izjave. Nepopolno pritožbo dodatno definira tretji odstavek 343. člena ZPP, ki se sklicuje na pomanjkanje pritožbenih sestavin, določenih v 1. in 4. točki 335. člena ZPP. Pritožba mora obsegati: 1. navedbo sodbe, zoper katero se vlaga; 2. izjavo, da se sodba izpodbija v celoti ali v določenem delu; 3. pritožbene razloge; 4. podpis pritožnika. Določba 336. člena ZPP je že prestala ustavni preizkus.(4) Po oceni Ustavnega sodišča ureditev, po kateri pritožbeno sodišče nepopolne pritožbe ne vroča v dopolnitev, ni nesorazmeren poseg stranke v ustavno varovano pravico do pritožbe, ker ji nalaga le, da je iz zanjo vložene pritožbe razvidno, kdo vlaga pritožbo in katero sodbo z njo izpodbija,(5) kar Ustavno sodišče označuje s t. i. golo pritožbo.(6) Po oceni revizijskega sodišča potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu ne spada pod nobeno od opisanih nujnih pritožbenih sestavin. To potrjuje tudi že omenjen izrecen zapis v določbi 367. č člena ZPP, ki glede na v revizijskem postopku smiselno uporabo 336. člena ZPP o nevračanju nepopolnih vlog v dopolnitev (383. člen ZPP) sicer ne bi bil potreben.

17. Pritožba, ki ji ni priloženo potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu, tako ni nepopolna v pomenu tretjega odstavka 343. člena ZPP. Zahteva, da pooblaščenec ima pravniški državni izpit, pa ne vključuje tudi zahteve, da ga priloži že pritožbi. Njegova pritožba, če ji ni priloženo potrdilo, zato tudi še ni nedovoljena v pomenu drugega odstavka 89. člena ZPP, saj sodišče ne ve, ali pooblaščenec pravniški državni izpit ima. Najprej ga mora pozvati, da potrdilo priloži v določenem roku. Šele, če pooblaščenec v tem roku ne predloži potrdila, je njegova pritožba nedovoljena in jo sodišče zavrže, kot mu narekuje drugi odstavek 89. člena ZPP.

18. Revizija ima prav tudi glede tega, da ni odločilno, kateri od pooblaščencev je podpisal pritožbo. Če bi vsi trije pooblaščenci izkazali, da imajo opravljen pravniški državni izpit, podpis, za katerega ne vemo, komu od njih pripada, ni razlog, ki bi lahko utemeljil zavrženje pritožbe.

19. Zaradi napačnega izhodišča pritožbeno sodišče toženega združenja oziroma njegovih pooblaščencev ni pozvalo, naj odpravijo pomanjkljivost, ki se jim je zgodila ob vložitvi pritožbe. S tem jim je onemogočilo obravnavo pred sodiščem in storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

20. Zato je revizijsko sodišče reviziji ugodilo in odločbo sodišča druge stopnje v odločitvi, da se pritožba toženega združenja zavrže, in glede stroškov pritožbenega postopka, ki se nanašajo nanj, razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo temu sodišču v nov postopek (prvi odstavek 379. ZPP). Ker so pooblaščenci toženega združenja potrdila o opravljenih pravniških izpitih v vmesnem času že priložili, jih na odpravo pomanjkljivosti ni treba pozvati.

21. Odločitev o revizijskih stroških je revizijsko sodišče pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

Op. št. (1): Primerjaj A. Galič v Pravdni postopek: zakon s komentarjem, 1. knjiga, Založba Uradni list in GV Založba, Ljubljana 2005, str. 379 do 381, tudi odločbo Vrhovnega sodišča II DoR 150/2010. Op. št. (2): Če predlogu za dopustitev revizije ali reviziji ni priložen dokaz o izpolnjevanju pogojev iz četrtega odstavka 86. člena tega zakona, sodišče vlogo zavrže (367. č člen ZPP).

Op. št. (3): V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, kar pa ne velja v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (tretji in četrti odstavek 86. člena ZPP).

Op. št. (4): Odločba Ustavnega sodišča U-I-8/10 z dne 3. 6. 2010. Op. št. (5): Če v pritožbi ni naveden del, ki se izpodbija, sodišče sodbo preizkusi v za pritožnika neugodnem delu (prvi odstavek 350. člena ZPP), če v njej ni pritožbenih razlogov, pa glede razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP) Op. št. (6): Primerjaj predvsem 12. točko odločbe Ustavnega sodišča U-I-8/10, pa tudi 25. sprotno opombo odločbe Ustavnega sodišča U-I-74/14-9.