Jedro

Dopuščena revizija glede vprašanja obstoja procesnih kršitev zaradi ravnanja sodišča, ki kljub izrecnemu predlogu stranke ne izvede dokaza z neposrednim zaslišanjem izvedenca na obravnavi, niti izvedencu ne naloži, naj na pripombe na izvedensko mnenje pisno odgovori, svoje odločitve, zakaj je tako ravnalo, pa ustrezno ne obrazloži.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali predstavlja: relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena v zvezi z 253. in drugim odstavkom 289. člena Zakona o pravdnem postopku, absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena v zvezi s četrtim, petim in 287. členom istega zakona in kršitev iz 22. člena Ustave Republike Slovenije ravnanje sodišča, ki kljub izrecnemu predlogu stranke ne izvede dokaza z neposrednim zaslišanjem izvedenca na obravnavi, niti izvedencu ne naloži, naj na pripombe na izvedensko mnenje pisno odgovori, svoje odločitve, zakaj je tako ravnalo, pa ustrezno ne obrazloži.

Obrazložitev

1. Tožnik je utrpel telesne poškodbe v letu 2003, ko je vanj pri smučanju na urejenem smučišču trčil toženec, ki je na istem smučišču deskal. 2. Tožnik je vložil odškodninsko tožbo. Prvostopenjsko sodišče je njegovemu zahtevku delno ugodilo in mu prisodilo 5.500 EUR odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi, pritožbeno sodišče pa je toženčevo pritožbo zavrnilo.

3. Toženec je vložil predlog za dopustitev revizije, v katerem trdi, da odločitev pritožbenega sodišča odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča; uveljavlja torej razlog za dopustitev revizije iz prve alineje prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). S sklicevanjem na večje število odločb Vrhovnega sodišča(1), katerih skupni imenovalec je stališče, da je treba v primerih, ko izvedenec izvedensko mnenje poda pisno, stranka pa na tako mnenje poda opredeljene in konkretizirane pripombe, izvedenca zaslišati neposredno na obravnavi ali od njega zahtevati, da že podano pisno mnenje pisno dopolni in v njem odgovori na pripombe strank, opozarja na drugačno postopanje sodišča prve stopnje v konkretnem primeru, ki pred pritožbenim sodiščem ni bilo sankcionirano: kljub jasnim in konkretnim pripombam toženca na izvedensko mnenje in njegovemu predlogu za dopolnitev le-tega na enega od prej navedenih načinov, prvostopenjsko sodišče ni zahtevalo dopolnitve mnenja niti z zaslišanjem izvedenca na glavni obravnavi, niti pisno, pritožbeno sodišče pa je tako postopanje sprejelo kot pravilno.

4. Predlog je formalno popoln (četrti odstavek 367.b člena ZPP), pravno vprašanje glede katerega je toženec predlagal dopustitev revizije, pa ustreza kriterijem iz prvega odstavka 367. a člena ZPP. Zato je Vrhovno sodišče predlogu ugodilo (367.c člen istega zakona).

Op. št. (1): II Ips 342/2000, II Ips 498/2001, II Ips 599/2002, II Ips 772/2005, II Ips 464/2006, II Ips 860/2006, II Ips 141/2007, II Ips 171/2007.