Jedro

Čeprav se je pravda začela kot zakonski spor z vložitvijo tožbe A. A. na razvezo zakonske zveze, je takšno pravno naravo izgubila, ko jo je prevzel njegov dedič. S tem se je spremenila tako dejanska kot pravna podlaga pravde in se je spor iz statusnega spremenil v premoženjskopravnega.

Končna ocena, ali je zakonska zveza nevzdržna, namreč ni prepuščena zakoncu, ki toži na razvezo, temveč sodišču. Sodišče mora v vsakem posamičnem primeru raziskovati celovito stanje v zakonu in zakonsko zvezo razvezati, kadar ugotovi vzroke in posledico nevzdržnosti.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve tega sklepa povrniti toženi stranki njene revizijske stroške v znesku 1.294,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Dne 6. 2. 2014 je sedaj pokojni A. A. proti toženki vložil tožbo na razvezo zakonske zveze. Po njegovi smrti je tožnik kot njegov dedič na podlagi prvega odstavka 85. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) in 418. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) nadaljeval začeti postopek, da bi dokazal utemeljenost razvezne tožbe.

2. Sodišče prve stopnje je zahtevek tožnika zavrnilo. Ugotovilo je, da za pokojnika zakonska zveza ni bila nevzdržna, in da je njegov način sobivanja s toženko še ustrezal vsebini zakonske zveze.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

**Ugotovljeno dejansko stanje**

4. Dejansko stanje, ki je prestalo preizkus pred pritožbenim sodiščem, in ne more biti predmet revizijskega izpodbijanja, je mogoče strniti v naslednje točke: − pokojni A. A. in toženka sta bila v zakonski zvezi od 18. 11. 1972 in nista imela skupnih otrok; − dne 28. 2. 2000 se je pokojnemu A. A. rodil sin (tožnik); − v tem obdobju je prihajalo med zakoncema do nesoglasji (zoper njiju je bila tudi izdana odločba za prekršek zoper javni red in mir); − dne 16. 10. 2001 sta zakonca sklenila sporazum o obsegu in višini deležev na skupnem premoženju; − kljub rojstvu tožnika sta zakonca še vedno živela skupaj v solastni hiši vse do leta 2011, imela sta skupno gospodinjstvo, skupno blagajno, bila sta intimna in imela ljubeč odnos; − pokojni A. A. se je posvečal tožniku (toženka je v to privolila), ga obiskoval, zanj plačeval preživnino; ni pa nikoli živel s tožnikom in njegovo materjo; − v letu 2011 se je toženka odselila iz skupne hiše, da bi nudila pomoč in oskrbo svoji materi, ki je potrebovala 24-urno pomoč; je pa tudi potem dnevno prihajala v skupno hišo, se tam tuširala, pripravljala za noč, imela stike s pokojnim A. A.; kuhala je pri materi in skrbela za hrano tudi za moža, pa tudi pokojni mož je toženko pri materi redno obiskoval in ji hodil tja pomagat; − julija 2013, ko je pokojni izvedel, da je na smrt bolan, se je v skupno hišo pokojnika in toženke preselila B. B. (tožnikova mati), vendar je bilo to dogovorjeno med zakoncema; toženec si je želel čim več časa preživeti s sinom, poleg tega pa je zaradi bolezni tudi sam potreboval pomoč, ki mu jo je bila B. B. pripravljena nuditi; tudi toženka je ostajala v njegovi bližini; − pokojni A. A. je zbolel za progresivno potekajočo maligno boleznijo, zaradi katere je v tem obdobju hudo telesno oslabel, od 20. 1. 2014 je bil nepokreten in popolnoma odvisen od pomoči druge osebe; od 29. 1. 2014 pa je prejemal terapijo z morfijem in opioidnim analgetikom; − podatke za oporoko z dne 21. 1. 2014 in za pisno izjavo z dne 3. 2. 2014 (dano ob podpisu pooblastila za vložitev tožbe na razvezo zakonske zveze) je pripravila B. B., ki si je razveze želela; − pokojni A. A. je odvetniški kandidatki, ki je sodelovala pri sestavi oporoke, izpovedal, da si razveze ni želel; − pokojni A. A. je po pooblaščencu dne 6. 2. 2014 vložil tožbo na razvezo zakonske zveze, v kateri je navajal, da je zakonska zveza nevzdržna, ker v njej ni ljubezni, razumevanja in topline, da med zakoncema ni več življenjske in ekonomske skupnosti, ter da si je ustvaril drugo življenjsko skupnost s B. B.; pokojni je bil v času podpisa pooblastila sposoben oblikovati pravno relevantno voljo; − A. A. je umrl dne 7. 3. 2014. **Povzetek revizijskih navedb**

5. Zoper odločitev sodišča druge stopnje tožnik vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve pravil pravdnega postopka. Predlaga, naj revizijsko sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, naj obe sodbi razveljavi ter vrne zadevo v ponovno sojenje sodišču prve stopnje. Zmotno uporabo materialnega prava vidi v tem, da sta nižji sodišči vsebinsko presojali, ali je bila zakonska zveza nevzdržna, ob tem pa spregledali dejstvo, da že samo dejanje vložitve tožbe za razvezo zakonske zveze, ki ni bilo obremenjeno z nobeno napako volje, pomeni, da jo vlagatelj šteje za nevzdržno in jo želi razvezati. Pokojni A. A. naj bi svojo nedvomno voljo izrazil s tem, da je odvetniku veljavno podpisal pooblastilo za vložitev razvezne tožbe. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da naj bi bil pokojni zaradi bolezni občutljiv in dovzeten za pritiske oseb, ki so bile v njegovi bližini v zadnjih dneh pred smrtjo, naj bi bila protispisna in kazala na bistveno kršitev določb postopka. Nadaljnjo kršitev naj bi sodišče prve stopnje zagrešilo, ko brez obrazložitve ni zaslišalo tožnika in mu s tem odvzelo možnost enakega obravnavanja. Odgovor sodišča druge stopnje na pritožbo v tem delu naj bi bil prav tako neobrazložen.

6. Sodišče je revizijo vročilo toženki, ki je nanjo odgovorila. Predlaga, da revizijsko sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrže (ker revizija v zakonskih sporih ni dovoljena) oz. podrejeno, da jo iz vsebinskih razlogov zavrne in tožniku naloži plačilo njenih revizijskih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

**Presoja dovoljenosti revizije**

7. Revizija je dovoljena.

8. Po prehodni določbi tretjega odstavka 125. člena novele ZPP-E se postopek, ki se je začel pred začetkom uporabe novele, pred sodiščem druge stopnje in pred vrhovnim sodiščem nadaljuje po določbah noveliranega zakona, če je odločba, s katero se postopek pred sodiščem prve stopnje konča, izdana po začetku uporabe tega zakona. Sodišče prve stopnje je sodbo izdalo pred uveljavitvijo novele dne 14. 9. 2017, zato je Vrhovno sodišče uporabilo določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP), kakršne so veljale pred novelo ZPP-E. 9. Uvodoma je treba pojasniti, da je revizija izredno pravno sredstvo, naperjeno proti že pravnomočni sodni odločbi, zato je dovoljena samo v tistih primerih, ki so izrecno navedeni v zakonu. V prvem odstavku 420. člena ZPP je izrecno navedeno, da revizija v zakonskih sporih ni dovoljena, zato je Vrhovno sodišče glede na odgovor na revizijo najprej presojalo, ali gre v predmetni pravdi za zakonski spor.

10. Zakonski spori so spori o razvezi ali razveljavitvi zakonske zveze (prvi odstavek 406. člena ZPP). Čeprav se je pravda začela kot zakonski spor z vložitvijo tožbe A. A. na razvezo zakonske zveze, je takšno pravno naravo izgubila, ko jo je prevzel njegov dedič.1 S tem se je spremenila tako dejanska kot pravna podlaga pravde in se je spor iz statusnega spremenil v premoženjskopravnega. Pravde, ki jih nadaljujejo dediči tožnika zato, da bi dokazali utemeljenost razveze ali razveljavitve zakonske zveze, zakon namreč dovoljuje samo zaradi premoženjskopravnih posledic na področju dedovanja.2 Sodišče v takem primeru ne razveže ali razveljavi zakonske zveze (zakonska zveza je namreč prenehala že s smrtjo zakonca), marveč le ugotovi, ali je obstajala pravica za razvezo ali razveljavitev. Zato se te tožbe obravnavajo po splošnih pravilih rednega postopka, ne pa po pravilih za zakonske pravde.3 Iz tega izhaja, da je treba dovoljenost revizije presojati v skladu z določbo drugega odstavka 367. člena ZPP. Ker vrednost spornega predmeta v zadevi presega 40.000 EUR, je revizija dovoljena.

**Presoja utemeljenosti revizije**

11. Revizija ni utemeljena.

12. Zaslišanje strank kot dokazno sredstvo (257. člen ZPP) ni namenjeno zagotavljanju pravice stranke, da se v postopku izjavi (5. člen ZPP in 22. člen Ustave RS) in zato zgolj odločitev sodišča, da dokaza z zaslišanjem strank ne bo izvedlo, ne pomeni kršitve te pravice. Vendar pa gre v zvezi z zaslišanjem strank v dokazne namene za kršitev pravice do enakega varstva pravic, če sodišče v dokaznem postopku brez utemeljenih razlogov zasliši le eno stranko.4 Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi obrazložilo, zakaj ni zaslišalo mladoletnega tožnika (ker je menilo, da je to v nasprotju s koristjo otroka, saj bi izpostavljenost preverjanja intimnega razmerja med njegovimi starši, pri čemer je oče nedavno umrl, lahko glede na njegova leta predstavljala nepotreben stres in čustveno nelagodnost). Sodišče druge stopnje se je do tega prav tako opredelilo in presodilo, da pritožnik ni utemeljil, kako bi izpoved tožnika lahko pripeljala do drugačne odločitve. Zato očitana kršitev določb pravdnega postopka zaradi neobrazloženosti ni podana.

13. Iz določbe 65. člena ZZZDR izhaja, da sme vsak zakonec zahtevati razvezo zakonske zveze, če je zakonska zveza iz kateregakoli vzroka nevzdržna. Napačna je revizijska teza, da naj bi sama vložitev tožbe na razvezo izkazovala nevzdržnost zakonske zveze. Končna ocena, ali je zakonska zveza nevzdržna, namreč ni prepuščena zakoncu, ki toži na razvezo, temveč sodišču. Sodišče mora v vsakem posamičnem primeru raziskati celovito stanje v zakonu in zakonsko zvezo razvezati, kadar ugotovi vzroke in posledico nevzdržnosti. Ta pravni pojem v zakonu ni konkretneje opredeljen in je naloga sodišča, da v vsakem posamičnem primeru poda oceno, koliko konkretno zakonsko razmerje, upoštevaje vse okoliščine, odstopa od idealne podobe zakonske zveze, ki je orisana v 13. členu ZZZDR.5 Čeprav v predmetni pravdi sodišče ni odločalo o sami razvezi, ampak o zahtevku dediča na ugotovitev utemeljenosti razvezne tožbe, je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno ugotavljalo podanost razlogov na strani pokojnega zakonca, zaradi katerih bi bila zakonska zveza zanj nevzdržna. Na takšni materialnopravni podlagi je sodišče prve stopnje opravilo izčrpno dokazno oceno (ki ne more biti predmet revizijskega preizkusa) in ugotovilo, da iz načina sobivanja med pokojnim in toženko izhaja, da zakonska zveza ni bila nevzdržna, zaradi česar je pravilna odločitev, da tožba za razvezo ni bila utemeljena. Tako dejstvo, da je bil pokojni v času podpisa pooblastila za razvezo zakonske zveze sposoben oblikovati pravno relevantno voljo, ni v nasprotju z razlogi sodišča. To pa pomeni, da uveljavljena procesna kršitev protispisnosti6 ni podana.

14. Revizijsko sodišče je tako ugotovilo, da uveljavljani revizijski razlogi niso podani, zato je revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

15. Odločitev, da tožnik sam krije svoje stroške revizijskega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP in prvem odstavku 154. člena ZPP in je zajeta z izrekom o zavrnitvi revizije. Na podlagi navedenih določb pa mora tožnik toženki povrniti njene stroške odgovora na revizijo v znesku 1.294,00 EUR. Glede na prehodno določbo 20. člena sedaj veljavne Odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 2/2015) je Vrhovno sodišče pri odločanju uporabilo prej veljavni Zakona o odvetniški tarifi (Ur. l. RS, št. 67/2008).

1 Procesna določba prvega odstavka 418. člena ZPP določa, da mora dedič nadaljevanje postopka predlagati v šestih mesecih, in to z zahtevkom, naj sodišče ugotovi, da je bila tožba za razvezo oziroma razveljavitev zakonske zveze utemeljena. 2 Razvezani zakonec izgubi dedno pravico, če je zapustnik vložil tožbo za razvezo zakonske zveze in se po njegovi smrti ugotovi, da je bila tožba utemeljena (prvi odstavek 22. člena Zakona o dedovanju (ZD)). 3 Tako Rijavec, V. Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Uradni list, Ljubljana 2009, str. 612 in 639 in Zupančič, K. Družinsko pravo, Uradni list, Ljubljana 1999, str. 84. 4 Prim. sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 785/2005 in II Ips 638/2009. 5 Zakonska zveza temelji na svobodni odločitvi skleniti zakonsko zvezo, na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči. 6 iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.