Jedro

V obravnavani zadevi je pritožnik utemeljil svoj predlog za izdajo dopolnilne sodbe, v podredno vloženi pritožbi pa sodbe ni izpodbijal iz nobenega drugega razloga. Zato se mora tudi podredno vložena pritožba obravnavati kot predlog za izdajo dopolnilne sodbe. O enakem predlogu pritožnika pa je v tem upravnem sporu že bilo pravnomočno odločeno. Pritožnik si z odločitvijo o njegovi vlogi torej ne more več izboljšati svojega pravnega položaja, zato tudi za odločitev o vloženi pritožbi nima pravnega interesa.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je na sodišče prve stopnje vložil predlog za izdajo dopolnilne sodbe in podredno pritožbo zoper citirano sodbo sodišča prve stopnje. V svoji vlogi navaja, da sodišče v konkretnem primeru ni odločilo o tožbenem zahtevku, da se ugotovi, da je bila tožniku z izvrševanjem izpodbijanega sklepa kršena pravica do osebne svobode in predlaga, da skladno s 325. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) sodišče izda dopolnilno sodbo ter v izreku odloči še o tem zahtevku.

2. Sodišče prve stopnje je s svojim sklepom I U 244/2016-19 z dne 31. 3. 2016 predlog pritožnika za izdajo dopolnilne sodbe zavrnilo. Ker pritožba zoper ta sklep ni bila vložena, je navedena odločba postala pravnomočna dne 29. 4. 2016. 3. Pritožba ni dovoljena.

4. Pritožbo lahko vloži, kdor ima zanjo pravni interes. V tretjem odstavku 327. člena ZPP pa je določeno, da če se izpodbija sodba prve stopnje s pritožbo samo zaradi tega, ker sodišče prve stopnje ni s sodbo odločilo o vseh zahtevkih strank, ki so bili predmet pravde, se šteje pritožba za predlog stranke, naj se izda dopolnilna sodba.

5. V obravnavani zadevi je pritožnik utemeljil svoj predlog za izdajo dopolnilne sodbe, v podredno vloženi pritožbi pa sodbe ni izpodbijal iz nobenega drugega razloga. Zato se mora tudi podredno vložena pritožba obravnavati kot predlog za izdajo dopolnilne sodbe. O enakem predlogu pritožnika pa je v tem upravnem sporu že bilo pravnomočno odločeno. Pritožnik si z odločitvijo o njegovi vlogi torej ne more več izboljšati svojega pravnega položaja, zato tudi za odločitev o vloženi pritožbi nima pravnega interesa.

6. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.

7. O zadevi je odločal sodnik poročevalec na podlagi prvega odstavka 346. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, ki določa, da lahko nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom že sodnik poročevalec, če ob preizkusu ugotovi, da pritožba ni dovoljena.