Jedro

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo o priglašeni nagradi in stroških pritožnika, pri čemer je glede celotne priglašene nagrade zaključilo, da le-ta v skladu s petim odstavkom 17. člena Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv) pritožniku pripada v polovični višini. Navedeno določbo, po kateri je odvetnik, ki je postavljen po uradni dolžnosti, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadel po odvetniški tarifi, pa je sodišče prve stopnje napačno uporabilo glede vseh priglašenih postavk. Pritrditi je namreč zagovorniku, da mu, upoštevaje dejstvo, da je ob vložitvi zahteve za varstvo zakonitosti predložil pooblastilo za zastopanje, za navedeno procesno dejanje pripada celotna nagrada v višini 300 točk in ne zgolj v višini 150 točk, kot mu je to priznalo sodišče prve stopnje.

Stroški so v postopku proti mladoletnikom urejeni v posebni določbi, to je v 484. členu Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ki v prvem odstavku med drugim določa, da stroški postopka, če je sodišče izreklo mladoletniku vzgojni ukrep, obremenjujejo proračun, oškodovanec pa se s premoženjskopravnim zahtevkom napoti na pravdo. Citirana določba, ki je v razmerju do splošnih določb o stroških kazenskega postopka (od 92. do 99. člena ZKP) specialna, ne razlikuje med vrstami stroškov (kot to na primer 96. člen ZKP), pač pa opredeljuje stroške postopka, zaradi česar je mogoče zaključiti, da zajema vse stroške kazensko mladoletniška postopka, torej tudi nagrado in potrebne izdatke pooblaščenega zagovornika. Povedano drugače, ZKP v posebnih določbah glede stroškov kazensko mladoletniškega postopka ne razlikuje med stroški, ki so nastali z zastopanjem po uradni dolžnosti, in stroški, ki so nastali z zastopanjem po pooblastilu. Kritje stroškov iz proračuna pa ni niti časovno omejeno (na primer s pravnomočno končanim postopkom proti mladoletniku kot to recimo zakon sicer določa za obvezno obrambo v kazenskem postopku (četrti odstavek 70. člena ZKP)). Zaradi navedenega je potrebno zagovorniku priznati tudi nagrado za procesna dejanja, ki jih je po pravnomočno končanem kazensko mladoletniškem postopku opravil na podlagi pooblastila, in sicer v celotni višini kot mu pripada po Odvetniški tarifi. Posledično tako pritožniku, namesto z izpodbijanim sklepom priznanih 1140 točk, pripada skupna nagrada v višini 1290 točk.

Izrek

Pritožbi zagovornika mladoletnega M.D. se delno ugodi in izpodbijani sklep v višini izplačanega zneska spremeni tako, da se zagovorniku izplača odmerjena nagrada in povrnejo stroški zastopanja v znesku 1.035,24 EUR (tisoč petintrideset evrov 24/100). V preostalem se pritožba zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Mariboru je s sklepom I Km 796/2021 z dne 11. 8. 2021 odločilo, da se zagovorniku mladoletnega M.D., odvetniku A.V. izplača odmerjena nagrada in povrnejo stroški za zastopanje v znesku 925,44 EUR, ki bo v roku 30 dni po pravnomočnosti tega sklepa in predložitvi računa izplačan iz sredstev Okrožnega sodišča v Mariboru na transakcijski račun zagovornika, odprt pri Delavski hranilnici d.d. 2. Zoper sklep se je v delu, ki se nanaša na zavrnitev plačila celotne odvetniške nagrade za sestavo zahteve za varstvo zakonitosti, zaradi vseh pritožbenih razlogov pritožil zagovornik. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da se mu za zastopanje izplača nagrada ter stroški v višini 1.036,93 EUR.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Po preizkusu razlogov izpodbijanega sklepa in pritožbenih navedb ter preučitvi spisovnega gradiva pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnik utemeljeno izpostavlja, da bi mu sodišče prve stopnje moralo za sestavo zahteve za varstvo zakonitosti v skladu z 9. točko tarifne številke 13 Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT) priznati celotno priglašeno nagrado v višini 300 točk. V obravnavani zadevi je bil pritožnik s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru I Kmp 796/2021 z dne 8. 1. 2021 postavljen za zagovornika po uradni dolžnosti mladoletnemu M.D., kateremu je bil s pravnomočnim sklepom izrečen vzgojni ukrep nadzorstvo organa socialnega varstva. Pritožnik je mladoletnika zagovarjal po uradni dolžnosti do pravnomočno končanega kazensko mladoletniškega postopka, nato pa ob vložitvi izrednega pravnega sredstva (zahteve za varstvo zakonitosti) predložil pooblastilo (priloga B2).

5. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo o priglašeni nagradi in stroških pritožnika, pri čemer je glede celotne priglašene nagrade zaključilo, da le-ta v skladu s petim odstavkom 17. člena Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv) pritožniku pripada v polovični višini. Navedeno določbo, po kateri je odvetnik, ki je postavljen po uradni dolžnosti, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadel po odvetniški tarifi, pa je sodišče prve stopnje napačno uporabilo glede vseh priglašenih postavk. Pritrditi je namreč zagovorniku, da mu, upoštevaje dejstvo, da je ob vložitvi zahteve za varstvo zakonitosti predložil pooblastilo za zastopanje, za navedeno procesno dejanje pripada celotna nagrada v višini 300 točk in ne zgolj v višini 150 točk, kot mu je to priznalo sodišče prve stopnje.

6. Stroški so v postopku proti mladoletnikom urejeni v posebni določbi, to je v 484. členu Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ki v prvem odstavku med drugim določa, da stroški postopka, če je sodišče izreklo mladoletniku vzgojni ukrep, obremenjujejo proračun, oškodovanec pa se s premoženjskopravnim zahtevkom napoti na pravdo. Citirana določba, ki je v razmerju do splošnih določb o stroških kazenskega postopka (od 92. do 99. člena ZKP) specialna, ne razlikuje med vrstami stroškov (kot to na primer 96. člen ZKP), pač pa opredeljuje stroške postopka, zaradi česar je mogoče zaključiti, da zajema vse stroške kazensko mladoletniška postopka, torej tudi nagrado in potrebne izdatke pooblaščenega zagovornika. Povedano drugače, ZKP v posebnih določbah glede stroškov kazensko mladoletniškega postopka ne razlikuje med stroški, ki so nastali z zastopanjem po uradni dolžnosti, in stroški, ki so nastali z zastopanjem po pooblastilu. Kritje stroškov iz proračuna pa ni niti časovno omejeno (na primer s pravnomočno končanim postopkom proti mladoletniku kot to recimo zakon sicer določa za obvezno obrambo v kazenskem postopku (četrti odstavek 70. člena ZKP)). Zaradi navedenega je potrebno zagovorniku priznati tudi nagrado za procesna dejanja, ki jih je po pravnomočno končanem kazensko mladoletniškem postopku opravil na podlagi pooblastila, in sicer v celotni višini kot mu pripada po Odvetniški tarifi. Posledično tako pritožniku, namesto z izpodbijanim sklepom priznanih 1140 točk, pripada skupna nagrada v višini 1290 točk. 7. Neutemeljeno pa je pritožbeno stališče, da je potrebno v tej zvezi zvišati tudi zagovorniku priznane materialne stroške. Sodišče prve stopnje je namreč materialne stroške odmerilo od celotne nagrade za opravljeno delo v višini 2.200 točk (razen od nagrade za odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko, saj te postavke pojmovno ni mogoče šteti za delo odvetnika) in ne samo od polovičnega zneska, zaradi česar zagovorniku v skladu s tretjim odstavkom 11. člena OT za materialne stroške pripada 32 točk, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, medtem ko pritožnik niti z ničemer ne pojasni, zakaj je v opombi svoje pritožbe zaključil, da skupna vrednost točk znaša 2.430. 8. Po obrazloženem je potrebno zagovorniku priznati skupno 1.322 točk, kar upoštevaje vrednost odvetniške točke na dan odločanja (0,60 EUR) znaša 793,20 EUR. K navedenemu znesku je pritožbeno sodišče še prištelo kilometrino v skupnem znesku 37,00 EUR ter nato 22 % DDV v višini 182,64 EUR. Po prištetju z izpodbijanim sklepom priznanih 7,20 EUR (strošek parkiranja) ter 15,20 EUR (strošek sodne takse za preslikavo listin) pa znaša skupno pritožniku odmerjeni in priznani znesek 1.035,24 EUR.

9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).