Jedro

„Ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da je morebitna priposestvovana, nevknjižena stvarna služnost poti ugasnila, ko je sporna nepremičnina pridobila status splošne rabe (postala javno dobro) in je potem, ko je ta status izgubila, začelo priposestvovanje teči znova?“

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: „Ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da je morebitna priposestvovana, nevknjižena stvarna služnost poti ugasnila, ko je sporna nepremičnina pridobila status splošne rabe (postala javno dobro) in je potem, ko je ta status izgubila, začelo priposestvovanje teči znova?“

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku in je tožencema naložilo, da sta dolžna opustiti vsakršno poseganje v lastninsko pravico tožnikov na nepremičnini parc. št. 2563 k.o. ..., ki v naravi predstavlja pot oziroma del dvorišča tožeče stranke. Zlasti po tej nepremičnini ne smeta voziti z osebnimi avtomobili, traktorjem z nakladalko in drugimi prevoznimi sredstvi ter jo uporabljati za pešpot. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je sporna parcela na podlagi odločbe leta 1980 postala javno dobro, da pa priposestvovanje javnega dobra ni bilo dopustno. Ugotovilo je, da je bil leta 2008 nepremičnini odvzet status javnega dobra in je bila vrnjena tožnikom v last. Na ugovor tožencev, da so njuni predniki na tej nepremičnini priposestvovali pravico služnosti poti še preden je nepremičnina pridobila status javnega dobra, pa je sodišče prve stopnje odgovorilo, da so tožniki lastninsko pravico pridobili na podlagi zaupanja v zemljiško knjigo, ki je izkazovala, da gre za neobremenjeno nepremičnino, poleg tega pa bi toženca morala pridobitev pravice uveljavljati v upravnem postopku, v katerem je občina nepremičnino vrnila v last tožnikom.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožencev zavrnilo in je odločitev sodišča prve stopnje potrdilo. Zavzelo je stališče, da je s tem, ko je nepremičnina pridobila status javnega dobra, tudi ugasnila morebitna predpriposestvovana pravica služnosti. Navedlo je, da bi priposestvovanje služnosti lahko začelo teči na novo šele v letu 2008, ko je nepremičnina status javnega dobra izgubila.

3. Toženca zoper tako odločitev predlagata dopustitev revizije in poudarjata, da je pomembno pravno vprašanje, ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da je morebitna nevknjižena stvarna služnost poti ugasnila, ko je sporna nepremičnina pridobila status splošne rabe (postala javno dobro) in je takrat, ko je ta status izgubila, začelo priposestvovanje teči znova. Toženca menita, da je to stališče materialnopravno napačno, saj so njuni pravni predniki po pravilih Občega državljanskega zakonika, ki je veljal pred letom 1980, v dvajsetih letih priposestvovali to pravico. Menita, da je ta pravica ponovno oživela, ko je bila nepremičnina vrnjena v last tožnikom. Opozarjata, da glede tega vprašanja sodne prakse Vrhovnega sodišča ni.

4. Predlog je utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ocenilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku izpolnjeni in je zato predlogu v celoti ugodilo.