Jedro

Revizija v celoti izhaja iz predpostavke tožnice, da ji kršitev pogodbenih obveznosti, kot jih je kot dokazane ugotovilo sodišče, sploh ni mogoče očitati zato, ker naj bi jih storila na delovnem mestu, na katerega ni bila in ne bi smela biti razporejena. Taka revizija je neutemeljena že zato, ker skuša uveljaviti drugačno dejansko stanje na podlagi dejstev in dokazov, ki sploh niso bili predmet postopka zaradi njihove prepozne predložitve.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 14. 10. 2009, posledično pa tudi reintegracijski in reparacijske zahtevke. Ugotovilo je, da je odpoved podala pooblaščena oseba, tožnici je bil omogočen zagovor, tožnica pa ni pravočasno zahtevala, da se o nameravani odpovedi obvesti sindikat. Tožnica je bila zaposlena na podlagi pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu poštni uslužbenec I v poslovni enoti K., zadnjih devet let pa je v poletnem času kot edina delala delo upravnice sezonske pošte P.. Tožnica je izpovedala, da očitane kršitve ni storila, menila pa je, da niso takšne, da utemeljujejo izredno odpoved. Tožena stranka je dokazala, da je tožnica dejansko storila očitane kršitve in tudi, da obstojijo okoliščine, zaradi katerih s tožnico ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka. Sodišče ni dopustilo in izvedlo tistih dokazov tožnice, ki so bili predloženi prepozno, po zaključku prvega naroka za glavno obravnavo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo prvostopnega sodišča. 3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožeča stranka revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je razporeditev delavca na drugo delovno mesto brez ustrezne nove ali spremenjene pogodbe o zaposlitvi nezakonita ter nedopustna. Zato bi moralo sodišče preveriti, ali je imel delodajalec sploh kakršnokoli pravno podlago za razporeditev tožnice na drugo delovno mesto. Protipravna razporeditev tožnice je pomenila nedovoljeno razpolaganje tožene stranke, kar pomeni tudi kršitev določbe tretjega odstavka 3. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Sodišče prve stopnje pooblaščencu tožnice ni dopustilo postavljati vprašanj v zvezi z zatrjevano nezakonitostjo razporeditve tožnice, kar pomeni kršitev 285. člena ZPP. Ob pravilni uporabi materialnega prava glede zakonitosti razporeditve je izpodbijane sodbe težko preizkusiti, kar pomeni kršitev po 14. točki drugega odstavka 33. člena ZPP, prav tako pa niso izpolnjeni pogoji po prvem odstavku 110. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR). Prejela je odpoved pogodbe o zaposlitvi na prvotnem delovnem mestu, katerega je v času, ko ni bila razporejena na sezonsko pošto, v celoti zadovoljivo opravljala.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih – ZDSS-1). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (371. člen ZPP).

6. Iz zapisnika o prvem naroku za glavno obravnavo s 15. 2. 2010 jasno izhaja, da se je glavna obravnava opravila v odsotnosti pravilno vabljene tožnice, vendar v prisotnosti njenega pooblaščenca, ter da sta obe pravdni stranki na tem naroku navajali dejstva in predlagali dokaze, pooblaščenec tožeče stranke izrecno le tista dejstva in dokaze, ki so bili navedeni v tožbi. Zato so bila vsa dejstva in dokazi, ki jih je tožnica navedla oziroma predložila po 15. 2. 2010 prepozni ter jih sodišče ni smelo upoštevati (prvi odstavek 286. člen ZPP). (Novi) Pooblaščenec tožnice je na naroku 1. 6. 2010 ob predložitvi novih listin navedel, da „kakšnega posebnega razloga, da te listine niso bile predložene na prvem naroku ni“. Glede na določbe prvega, četrtega in šestega odstavka 286. člena ZPP se dejstva in dokazi, ki jih je tožnica navajala prepozno, ne upoštevajo. Sodišči prve in druge stopnje jih pravilno tudi nista upoštevali, tožnica pa jih ne more uveljavljati še v revizijskem postopku. Pri tem je neutemeljeno tudi sklicevanje revizije na 285. člen ZPP.

7. Revizija v celoti izhaja iz predpostavke tožnice, da ji kršitev pogodbenih obveznosti, kot jih je kot dokazane ugotovilo sodišče, sploh ni mogoče očitati zato, ker naj bi jih storila na delovnem mestu, na katerega ni bila in ne bi smela biti razporejena. Taka revizija je neutemeljena že zato, ker skuša uveljaviti drugačno dejansko stanje na podlagi dejstev in dokazov, ki sploh niso bili predmet postopka zaradi njihove prepozne predložitve. Da bi sodišče storilo kakšno bistveno kršitev določb postopka v zvezi z izvedenim dokaznim postopkom, in da bi ob tako ugotovljenem dejanskem stanju zmotno uporabilo materialno pravo, pa revizija ne navaja.

8. Pa tudi sicer je revizija neutemeljena. Povsem zgrešeno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 6. točke drugega odstavka 339. člena ZPP s tem, da bi moralo sodišče kot nedovoljeno razpolaganje strank po tretjem odstavku 3. člena ZPP šteti „protipravno razporeditev tožnice“ s strani tožene stranke. V postopku ni bilo sporno, kakšno pogodbo o zaposlitvi je tožnica imela in tudi ne, da je že zadnjih devet let (očitno sporazumno) delala kot upravnica sezonske pošte P.. Sporno tudi ni bilo, da tožnica v zvezi s tem delom ni sklepala dodatkov k pogodbi o zaposlitvi ali nove pogodbe, tožnica pa tudi ni ugovarjala izpovedbi direktorja PE K., ki je na obravnavi 16. 9. 2010 povedal, da se je „tako delo nagrajevalo v okviru navodil za dodatno nagrajevanje in nadomeščanje“.

9. Neutemeljen je tudi očitek tožnice, da ni izpolnjen pogoj za zakonito odpoved iz prvega odstavka 110. člena ZDR, saj temelji na isti zmotni predpostavki, da ji je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi za drugo delovno mesto, zaradi kršitev, storjenih na delovnem mestu, na katerem „sploh ne bi smela biti“. Odločitvi (in utemeljitvi) o tem, da je tožena stranka dokazala tudi obstoj tega razloga za odpoved ali da bi pri tem sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, pa tožnica v reviziji ne oporeka.

10. Glede na navedeno je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).