Jedro

Ker sklep o omejitvi gibanja zaradi poteka roka ne učinkuje več, poleg tega pa je prosilec takoj po prenehanju omejitve gibanja zapustil azilni dom in se vanj ni več vrnil (tako da so izpolnjeni pogoji za ustavitev postopka za mednarodno zaščito), tožena stranka nima (več) pravnega interesa za pritožbo. Pritožba se zato zavrže.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugodilo tožnikovi tožbi in odpravilo sklep, št. 2142-150/2012/3 (1231-13) z dne 7. 7. 2012, s katerim je tožena stranka tožniku (prosilcu za mednarodno zaščito) omejila gibanje na prostore Centra za tujce, Veliki otok 44 Z, Postojna, do prenehanja razlogov, vendar najdalj za tri mesece, z možnostjo podaljšanja še za en mesec, in sicer od dne 6. 7. 2012 od 14.40 ure do dne 6. 10. 2012 do 14.40 ure. Tožena stranka je ugotovila obstoj razlogov za omejitev gibanja na podlagi prve alineje prvega odstavka 51. člena in druge alineje prvega odstavka 51. člena v zvezi s peto in šesto alinejo prvega odstavka 55. člena Zakona o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju ZMZ).

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da tudi po dodatnem zaslišanju ni izkazan dvom v tožnikovo istovetnost. Tožnik je na zaslišanju pojasnil tudi razloge, zakaj je za mednarodno zaščito zaprosil šele 2. 7. 2012 (po 50. dneh). Sklep tožene stranke pa je nezakonit tudi zaradi tega, ker tožena stranka ob presoji sorazmernosti ukrepa ni upoštevala, da ima tožnik zdravstvene težave ter da je zatrjeval, da v Centru za tujce ne more opravljati osnovne verske obveze.

3. Tožena stranka je zoper citirano sodbo vložila pritožbo, v kateri uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 75. člena ZUS-1. Ne strinja se z ugotovitvami in pravnimi stališči sodišča prve stopnje glede (ne)obstoja zakonskih pogojev za omejitev gibanja. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbo zoper sklep tožene stranke z dne 7. 7. 2012 zavrne.

4. Pritožba ni dovoljena.

5. Obstoj pravnega interesa je procesna predpostavka za vodenje postopka v upravnem sporu. Na pravni interes oziroma na pravovarstveno potrebo mora sodišče paziti ves čas trajanja upravnega spora, tudi še Vrhovno sodišče v postopku z revizijo (glej četrti odstavek 83. člena ZUS-1 in sklep Vrhovnega sodišča X Ips 186/2007).

6. Pravni interes se v upravnem sporu praviloma sicer res ugotavlja in presoja v povezavi s tožečo stranko oziroma njenim interesom, da s tožbo (ali pritožbo oziroma revizijo) doseže uveljavitev kakšne svoje pravice, pravne koristi ali da si izboljša svoj pravni položaj. To pa seveda ne pomeni, da pravovarstvene potrebe za vodenje (ali nadaljevanje) postopka ne bi bilo treba na njeni strani ugotavljati in presojati sodišču tudi v primeru, kadar zoper prvostopenjsko sodbo (ali sklep) vloži pravno sredstvo tožena stranka (ali drug udeleženec upravnega spora).

7. V obravnavani zadevi je bilo tožniku omejeno gibanje od 7. 7. 2012 do 7. 10. 2012. V času odločanja Vrhovnega sodišča (18. 10. 2012) torej sklep o omejitvi gibanja ne učinkuje več. Poleg tega je tožnik že dne 7. 10. 2012, torej takoj po prenehanju omejitve gibanja, zapustil azilni dom in se vanj ni več vrnil. Na podlagi tretje alineje drugega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 50. člena ZMZ so torej izpolnjeni tudi pogoji za ustavitev postopka za priznanje mednarodne zaščite.

8. Ob taki dejanski in pravni situaciji po presoji Vrhovnega sodišča na obstaja več pravovarstvena potreba za nadaljevanje postopka oziroma pravni interes tožene stranke za pritožbo, zato jo je Vrhovno sodišče na podlagi četrtega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku v povezavi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 kot nedovoljeno zavrglo.