Jedro

Inšpekcijski ukrep odstranitve nelegalnih prizidkov in vzpostavitev prejšnjega stanja ni določen z izpodbijanim sklepom, temveč z odločbo z dne 22. 4. 2008, ki je bila izdana zaradi nelegalne gradnje. Izpodbijani sklep pa izvršbo le dovoljuje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Prvostopenjski organ je z izpodbijanim sklepom ugotovil, da je 25. 5. 2008 postala izvršljiva odločba Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Ljubljana, Inšpekcijske pisarne Domžale, št. 06122-163/2008/13-4202 z dne 22. 4. 2008, s katero je bilo tožnici kot inšpekcijski zavezanki naloženo v 30 dneh odstraniti v štirih alinejah 1. točke izreka navedene nelegalno zgrajene prizidke k poslovnemu objektu na zemljišču s parc. št. 1244/79 k.o. ... Poleg tega je inšpekcijski zavezanki naložil, da je dolžna v naknadnem roku 30 dni po vročitvi sklepa odstraniti objekte-prizidke, sicer bo opravljena upravna izvršba po pooblaščenem izvajalcu (2. točka izreka).

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa prvostopenjski organ navaja okoliščine, iz katerih izhaja izvršljivost inšpekcijske odločbe, ki v zadevi predstavlja izvršilni naslov, ter še, da je bilo na inšpekcijskem ogledu 9. 3. 2011 ugotovljeno, da inšpekcijska zavezanka v določenem roku obveznosti ni izpolnila.

Ministrstvo za okolje in prostor je kot drugostopenjski organ z v uvodu navedeno odločbo zavrnilo tožničino pritožbo zoper izpodbijani sklep. V obrazložitvi med drugim navaja, da je zoper sklepe o izvršbi dovoljena le pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo, zato se ni opredelil do pritožbenih navedb, ki se nanašajo na aktivnosti za pridobitev ustreznega gradbenega dovoljenja. Zavrnil je tudi trditev, da naj bi izpodbijani sklep način izvršbe določal drugače kot odločba, ker je gradbeni inšpektor v izreku sklepa opustil navedbo, da je treba vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje.

Tožnica se s tako odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri med drugim navaja, da izpodbijani sklep ni pravilen, ker da določa drugače kot sklep (pravilno odločba) z dne 22. 4. 2008, s katerim je bilo tožnici naloženo, da odstrani nelegalno zgrajene prizidke in vzpostavi prejšnje stanje, izpodbijani sklep pa tožnici oziroma pooblaščenemu izvajalcu nalaga odstranitev prizidkov brez vzpostavitve prejšnjega stanja. Navaja, da je stavba že pred posegom imela vhod, ki je bil izveden z nekoliko večjim izmikom iz linije objekta, kot je to bilo predvideno z gradbenim dovoljenjem in opisuje razloge za zamenjavo zasteklitve tega vhoda. Zato meni, da pomeni način izvršbe, ki ne nalaga vzpostavitve prejšnjega stanja, prekomeren poseg v njeno lastninsko pravico. Kot dokaz predlaga vpogled v upravni spis, v listine v tem spisu in fotografije vetrolova in lesene terase.

V tožbi navaja še, da si od leta 2008 prizadeva doseči izdajo gradbenega dovoljenja in da o tem še ni pravnomočno odločeno. Tudi postopek sprejemanja prostorskega akta, h kateremu je skupaj z drugimi etažnimi lastniki leta 2010 vložila pripombe, še ni zaključen. Pričakuje, da bo z vloženim pravnimi sredstvi dosegla legalizacijo obravnavanih posegov v prostor, s preuranjeno izvršbo pa naj bi ji bila povzročena nepopravljiva škoda. Kot dokaz predlaga vpogled v upravni spis in dokumentacijo v zvezi s sprejemanjem OPN. Sodišču predlaga, naj po izvedenih dokazih na glavni obravnavi izpodbijano določbo (pravilno sklep) odpravi, toženki pa naloži plačilo stroškov tega postopka.

Tožba ni utemeljena.

Neutemeljen je tožničin očitek, da izpodbijani sklep posega v njeno lastninsko pravico, ker ne nalaga vzpostavitve prejšnjega stanja. Inšpekcijski ukrep odstranitve nelegalnih prizidkov in vzpostavitev prejšnjega stanja ni določen z izpodbijanim sklepom, temveč z odločbo z dne 22. 4. 2008, ki je bila izdana zaradi nelegalne gradnje. Izpodbijani sklep pa izvršbo le dovoljuje, ker ugotavlja, da je inšpekcijska odločba izvršljiva in da inšpekcijska zavezanka, tj. tožnica, ukrepa ni izvršila v roku, ki ga je določil gradbeni inšpektor.

Izvršilni naslov je torej odločba, s katero je bilo odločeno o inšpekcijskem ukrepu, in ne izpodbijani sklep. To, da v izreku sklepa, v delu, v katerem je povzeta odločitev o inšpekcijskem ukrepu, ni navedeno, da je po odstranitvi nelegalno zgrajenih prizidkov treba vzpostaviti prejšnje stanje, pa ne pomeni spremembe načina izvršbe, kot to zmotno meni tožnica. Izpodbijani sklep namreč ne spreminja tožničine obveznosti vzpostavitve zakonitega stanja, kakršno je bilo pred nelegalnim posegom.

Izpodbijani sklep torej ne vsebuje vsebinske odločitve o materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnice, temveč le dovoljuje prisilno izvršitev te obveznosti, ker je tožnica v času do izdaje sklepa o dovolitvi izvršbe ni prostovoljno izvršila. Posega v njene pravice in pravne koristi ne more utemeljiti niti z očitkom o preuranjenosti upravne izvršbe. Ne vložena pritožba (tretji odstavek 146. člena Zakona o graditvi objektov, v nadaljevanju ZGO-1), ne tožba v upravnem sporu (prvi odstavek 32. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) ne zadržita oz. ne ovirata izvršitve inšpekcijske odločbe, izdane na podlagi določb ZGO-1. Zato nezakonitosti izpodbijanega sklepa ni mogoče utemeljiti niti s tožbenimi navedbami, s katerimi tožnica pojasnjuje svoja prizadevanja za pridobitev gradbenega dovoljenja niti s tožbenimi navedbami o trajanju postopka sprejemanja prostorskega akta in o tožničinih prizadevanjih v zvezi s tem.

Ker je sodišče ugotovilo, da tožba ni utemeljena, jo je v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 zavrnilo. Ker okoliščine, pomembne za odločitev niso sporne, je sodišče na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

Če sodišče tožbo zavrže ali zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).